LETNO POROČILO
GORENJSKE BANKE D. D., KRANJ IN SKUPINE GORENJSKA BANKA KRANJ
ZA LETO 2025
Kranj, 27. februar 2026
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
1
Kazalo
POSLOVNO POROČILO ................................................................................................................................................. 3
POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA .................................................................................................................... 4
POROČILO PREDSEDNIKA UPRAVE GORENJSKE BANKE D.D., KRANJ ................................................................................................ 5
POROČILO NADZORNEGA SVETA GORENJSKE BANKE D.D., KRANJ .................................................................................................. 7
ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE ........................................................................................................................................... 10
ORGANIZACIJSKA SHEMA SKUPINE ........................................................................................................................................ 11
UPRAVLJAVSKA STRUKTURA BANKE ....................................................................................................................................... 12
POSLOVNA MREŽA ............................................................................................................................................................. 13
BONITETNE OCENE ............................................................................................................................................................. 13
EKONOMSKO IN BANČNO OKOLJE V LETU 2025 ....................................................................................................................... 14
PREDSTAVITEV SKUPINE GORENJSKA BANKA ........................................................................................................................... 15
INFORMACIJA ZA DELNIČARJE ............................................................................................................................................... 18
STRATEŠKE USMERITVE BANKE IN SKUPINE .............................................................................................................................. 18
POSLOVANJE V LETU 2025 .................................................................................................................................................. 21
UPRAVLJANJE TVEGANJ ....................................................................................................................................................... 26
RAZVOJNI PROJEKTI ............................................................................................................................................................ 31
ORGANIZACIJSKE IN KADROVSKE SPREMEMBE .......................................................................................................................... 33
IZJAVA O UREDITVI NOTRANJEGA UPRAVLJANJA ........................................................................................................................ 36
STRNJENA IZJAVA UPRAVLJALNEGA ORGANA O TVEGANJIH ......................................................................................................... 40
KONSOLIDIRANO POROČILO O TRAJNOSTI ................................................................................................................... 44
I. SPLOŠNA RAZKRITJA [ESRS 2] .......................................................................................................................... 47
II. OKOLJE ............................................................................................................................................................ 65
III. DRUŽBA ........................................................................................................................................................... 75
IV. UPRAVLJANJE .................................................................................................................................................. 95
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA DELNIČARJU DRUŽBE GORENJSKA BANKA D.D., KRANJ ................................ 113
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA O TRAJNOSTNEM POROČILU DELNIČARJU DRUŽBE GORENJSKA BANKA D.D.,
KRANJ ...................................................................................................................................................................... 120
RAČUNOVODSKO POROČILO BANKE IN SKUPINE ..................................................................................................... 125
IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE ...................................................................................................................................... 126
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA .................................................................................................................................................. 127
IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ...................................................................................................................................... 127
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ............................................................................................................................................ 128
IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ............................................................................................................................. 129
IZKAZ DENARNIH TOKOV .................................................................................................................................................... 131
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................................................................................. 132
1 Osnovni podatki ............................................................................................................................................ 132
2 Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah .................................................................... 132
3 Pomembnejše računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih usmeritev ................................ 144
4 Pojasnila k izkazu poslovnega izida ............................................................................................................... 146
5. Pojasnila k izkazu finančnega položaja in izkazu vseobsegajočega donosa ................................................... 152
6. Ostala pojasnila k računovodskim izkazom ................................................................................................... 174
7. Upravljanje tveganj ....................................................................................................................................... 179
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
2
Opredelitve in slovar
Banka Gorenjska banka d.d., Kranj
BDP bruto domači proizvod; GDP (angl. gross domestic product)
CAEIR (angl. credit adjusted effective interest rate that is applied on initial recognition); kreditno prilagojena
efektivna obrestna mera, ki se uporablja ob začetnem pripoznanju
CAR (angl. capital adequacy ratio); količnik kapitalske ustreznosti
CB centralna banka
CCF (angl. credit conversion factor); kreditni konverzijski faktor
CET1 (angl. common equity tier 1); navaden lastniški temeljni kapital
CoR (angl. cost of risk); strošek tveganja
CRM (angl. customer relationship management); upravljanje odnosov s strankami
EAD (angl. exposure at default); izpostavljenost v primeru neplačila
ECB (angl. European Central Bank); Evropska centralna banka
ESG (angl. environmental, social, and governance); okoljski, družbeni in upravljavski dejavniki
FVTOCI (angl. fair value through other comprehensive income); poštena vrednost prek drugega obsegajočega
donosa
FVTPL (angl. fair value through profit or loss); poštena vrednost prek poslovnega izida
ICAAP (angl. internal capital adequacy assessment process); proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala
ILAAP (angl. internal liquidity adequacy assessment process); proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti
LCR (angl. liquidity coverage ratio); količnik likvidnostnega kritja
LGD (angl. loss given default); izguba zaradi neplačila
LTD (angl. loan to deposit); razmerje med krediti in depoziti
LTV (angl. loan to value); razmerje med višino posojila in vrednostjo nepremičnine
MSD majhne in srednje družbe
MSOV Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
MSRP Mednarodni standardi računovodskega poročanja
MREL Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti
NPE (angl. non performing exposures); nedonosne izpostavljenosti
NPL (angl. non performing loans); nedonosna posojila
NSFR (angl. net stable funding ratio); količnik neto stabilnih virov financiranja
OCI (angl. other comprehensive income); drugi vseobsegajoči donos
PD (angl. probabilitiy of default); verjetnost neplačila
PELTRO (angl. pandemic emergency longer-term refinancing operation); izredne operacije dolgoročnejšega
refinanciranja ob pandemiji
POCI (angl. purchased or originated credit-impaired financial assets); finančna sredstva, oslabljena ob nastanku
ali nakupu
PUS pravica do uporabe sredstev
Skupina Skupina Gorenjska banka Kranj
SPPI (angl. solely payments of principal and interest on the principal amount outstanding); plačila, ki izhajajo
pretežno iz plačil glavnice in obresti
TLTRO (angl. targeted longer-term refinancing operation); ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega
refinanciranja
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
3
POSLOVNO POROČILO
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
4
Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja
zneski v tisoč EUR
Banka
Skupina
1
2025
2024
2023
2025
2024
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA na dan 31. 12.
Bilančna vsota
2.760.677
2.528.704
2.435.107
2.764.741
2.534.920
Skupni znesek vlog nebančnega sektorja, po odplačni vrednosti:
2.186.564
2.008.715
1.948.781
2.185.283
2.007.953
– pravnih in drugih oseb, ki opravljajo dejavnost
670.712
555.787
561.793
669.431
555.025
– prebivalstva
1.515.852
1.452.928
1.386.988
1.515.852
1.452.928
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju:
1.930.478
1.690.338
1.594.066
1.918.399
1.677.790
– pravnim in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost
1.131.944
1.010.070
984.485
1.119.865
997.521
– prebivalstvu
798.534
680.268
609.582
798.534
680.268
Celotni kapital
312.346
295.742
283.499
313.029
298.111
Popravki vrednosti in rezervacije za kreditne izgube
(31.573)
(33.570)
(28.615)
(31.590)
(33.771)
Obseg zunajbilančnega poslovanja
795.608
693.608
544.472
786.667
685.157
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA:
Čiste obresti
76.275
89.799
89.781
75.770
89.446
Čisti neobrestni prihodki
30.478
27.046
22.901
37.375
32.796
Čisti prihodki
134.753
144.647
127.296
143.207
150.059
Stroški dela, splošni in administrativni stroški
(61.738)
(57.348)
(46.937)
(62.809)
(58.401)
Amortizacija
(2.896)
(2.404)
(2.811)
(7.723)
(6.374)
Oslabitve in rezervacije
1.805
(5.161)
(5.107)
1.775
(5.400)
Poslovni izid pred obdavčitvijo
43.923
51.931
57.828
44.388
52.068
Davek iz dohodka pravnih oseb od poslovnega izida
(1.420)
(5.650)
(7.433)
(1.509)
(5.653)
IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA:
Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo
3.051
1.168
1.587
3.060
1.176
Davek iz dohodka od drugega vseobsegajočega donosa
(669)
(204)
(281)
(669)
(204)
ŠTEVILO POSLOVALNIC na dan 31. 12.
18
20
20
23
25
ŠTEVILO ZAPOSLENIH na dan 31. 12.
437
440
417
535
537
DELNICE:
Število delničarjev
2
2
2
2
2
Število delnic
387.938
387.938
387.938
387.938
387.938
Nominalna vrednost delnice oziroma pripadajoči znesek – kosovne
delnice v osnovnem kapitalu (v EUR)
42
42
42
42
42
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)
2
878
831
797
880
838
IZBOR KAZALNIKOV (v %), prehodne ureditve v skladu z veljavnimi akti Evropske unije niso uporabljene:
Kapital:
– količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala
14,08
15,55*
15,36
14,10
15,54*
– količnik temeljnega kapitala
14,08
15,55*
15,36
14,10
15,54*
– količnik skupnega kapitala
17,30
18,52*
18,52
17,33
18,50*
Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti:
– nedonosne izpostavljenosti/razvrščene izpostavljenosti
1,45
1,45
1,24
1,46
1,46
– nedonosni krediti in druga finančna sredstva/ razvrščeni krediti in
druga finančna sredstva (brez CB in B)
3
2,41
2,58
2,03
2,41
2,58
– nedonosni krediti in druga finančna sredstva/razvrščeni krediti in
druga finančna sredstva (s CB in B)
3
2,04
2,14
1,69
2,05
2,16
– popravki oziroma prilagoditve vrednosti za kreditne izgube/
nedonosni krediti in druga finančna sredstva (brez CB in B)
3
33,29
36,61
32,50
33,29
36,61
– popravki oziroma prilagoditve vrednosti za kreditne
izgube/nedonosni krediti in druga finančna sredstva (s CB in B)
3
33,29
36,61
32,50
33,29
36,61
– prejeta zavarovanja/nedonosni krediti in druga finančna sr.
45,18
59,62
58,16
45,18
59,62
Dobičkonosnost:
– obrestna marža (čiste obresti na povprečno aktivo)
2,91
3,66
3,90
2,89
3,64
– marža finančnega posredništva (čiste obresti in čisti neobrestni
prihodki na povprečno aktivo)
4,08
4,77
4,89
4,32
4,98
– donos na sredstva pred obdavčitvijo
1,68
2,12
2,51
1,69
2,12
– donos na sredstva po obdavčitvi
1,62
1,89
2,19
1,64
1,89
– donos na kapital pred obdavčitvijo
14,88
18,62
21,56
15,02
18,59
– donos na kapital po obdavčitvi
14,40
16,60
18,79
14,51
16,57
Stroški poslovanja:
– operativni stroški/povprečna aktiva
2,47
2,44
2,16
2,69
2,64
– operativni stroški/prihodki
60,55
51,14
44,15
62,34
52,99
Likvidnost in finančni vzvod:
– količnik likvidnostnega kritja
211,71
268,74
229,55
213,09
267,26
– količnik neto stabilnega financiranja
139,28
146,94*
145,35
138,07
145,49*
– količnik finančnega vzvoda
8,65
9,78*
8,92
8,64
9,78*
1
Za skupino so količniki kapitala, likvidnosti in finančnega vzvoda izračunani na podlagi bonitetne konsolidacije.
2
Lastne delnice v izračunu knjigovodske vrednosti delnice niso upoštevane.
3
CB in B = stanja na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah.
*
Popravek podatkov za leto 2024 zaradi vključitve dobička v regulatorni kapital 31.12.2024 - sklep skupščine 17.3.2025
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
5
Poročilo predsednika Uprave Gorenjske banke d.d., Kranj
Spoštovani deležniki,
leto 2025 je bilo za Gorenjsko banko leto pomembnih premikov, stabilnega poslovanja in nadaljnjega utrjevanja
zaupanja strank ter drugih deležnikov. V dinamičnem času sprememb na finančnih trgih smo ostali osredotočeni na
potrebe strank, digitalni razvoj in odgovorno poslovanje ter dosledno uresničevali strateške cilje. Doseženi rezultati
odražajo našo zavezanost ustvarjanju dolgoročne vrednosti, trajnostnemu razvoju in podpori skupnosti, v kateri
delujemo.
Za našo banko je bilo leto 2025 tudi simbolno pomembno, saj smo obeležili 70-letnico delovanja. Ob tem pomembnem
jubileju smo odprli novo poglavje in predstavili prenovljeno vizualno podobo, ki simbolizira naš razvoj v sodobno,
digitalno in k strankam usmerjeno banko. Nova vizualna identiteta predstavlja pomemben mejnik na strateški poti
Gorenjske banke. V ospredje postavljamo inovacije, digitalne rešitve in vrhunsko uporabniško izkušnjo, medtem ko
ohranjamo moč tradicije in desetletja zaupanja. Elemente nove vizualne podobe bomo postopoma uvajali in
posodabljali na vseh stičnih točkah z našimi strankami in drugimi deležniki.
V letu 2025 smo utrdili svojo vlogo zanesljivega partnerja strankam, gospodarstvu in širši skupnosti. Dosegli smo
nadpovprečno rast kreditiranja prebivalstva ter malih in srednje velikih podjetij, s širjenjem ponudbe in razvojem
dejavnosti pa smo izboljšali svoj položaj na področju leasinga. Ohranjali in krepili smo vodilno vlogo na področju
faktoringa in projektnega financiranja, kjer s strokovnim znanjem in prilagojenimi rešitvami pomembno prispevamo k
razvoju slovenskega gospodarstva.
Nadaljevali smo z intenzivno digitalno preobrazbo banke. Nadgrajevali smo digitalne bančne kanale za fizične in pravne
osebe ter svojim strankam omogočili enostavnejše in sodobnejše oblike poslovanja in plačevanja. Optimizirali smo
poslovne procese in povečali stopnjo avtomatizacije, kar se odraža v hitrejših, učinkovitejših in kakovostnejših storitvah.
Pomemben mejnik leta 2025 je bila tudi krepitev kapitalske strukture banke. V oktobru smo na mednarodnem trgu
uspešno izdali podrejene obveznice v višini 60 milijonov evrov. Uspešna mednarodna izdaja potrjuje močno zaupanje
institucionalnih vlagateljev v dolgoročno strategijo, poslovno rast in razvoj Gorenjske banke. Bonitetna agencija S&P
Global Ratings je Gorenjski banki tudi v letu 2025 potrdila bonitetno oceno finančne moči in kreditno bonitetno oceno
izdajatelja »BB+« s stabilno srednjeročno napovedjo.
V letu 2025 smo nadaljevali s prenovo mreže poslovalnic. Projekt je del naše dolgoročne strategije izboljševanja
uporabniške izkušnje strank ter ustvarjanja sodobnih in spodbudnih delovnih pogojev za zaposlene. S prenovljenimi
poslovalnicami v Ljubljani, Kranju in Škofji Loki smo ustvarili udobno, sodobno in energetsko učinkovito bančno okolje
ter jasno ponazorili svojo zavezanost kakovosti storitev in odgovornemu poslovanju. Ponosni smo, da je prenovljena
poslovalnica v Škofji Loki nominirana tudi za prestižno evropsko nagrado za sodobno arhitekturo European Union Prize
for Contemporary Architecture – Mies van der Rohe Award (EUmies 2026), ki prepoznava in promovira najboljše
arhitekturne dosežke v Evropi.
Trajnostni razvoj in družbena odgovornost ostajata ključni vodili našega delovanja. Ponovno smo pridobili certifikat
Green Star – zeleni voditelj s štirimi zvezdicami, ter ohranili napredni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, kar
potrjuje našo dolgoročno zavezanost okoljskim, družbenim in upravljavskim (ESG) standardom.
Tudi v letu 2025 smo skrbeli za finančno opismenjevanje strank in jih podpirali pri pridobivanju znanj s področja
upravljanja financ in digitalnega bančništva. Že drugo leto zapored smo uspešno izvedli donatorski projekt Srce za velike
zgodbe, s katerim smo več kot tridesetim projektom namenili donatorska sredstva za pobude, ki izboljšujejo kakovost
življenja v lokalnih skupnostih, spodbujajo vključenost in odgovoren odnos do okolja in družbe.
Ob koncu leta smo že tradicionalno izvedli akcije korporativnega prostovoljstva, v okviru katerih smo z donatorskimi
sredstvi podprli humanitarna društva in organizacije, izbrane s strani zaposlenih. Slednji so k podpori prispevali tudi
osebno – s svojim časom in dobrimi dejanji.
Gorenjska banka ostaja trden in odgovoren partner svojim zaposlenim. Zavedamo se, da je močna organizacijska kultura
ključna za dolgoročni uspeh banke, zato sistematično vlagamo v njeno krepitev, izobraževanje zaposlenih in razvoj
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
6
talentov. Skrbimo za dobro počutje zaposlenih, spodbujamo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter izvajamo
aktivnosti za krepitev odpornosti zaposlenih.
Naše delovanje še naprej usmerjajo temeljne vrednote odgovornosti, zaupanja, odličnosti, predanosti in inovativnosti,
s katerimi gradimo dolgoročna partnerstva in trajnostno ustvarjamo vrednost za vse deležnike.
Iskrena hvala zaposlenim, strankam, delničarjem in partnerjem za zaupanje, sodelovanje in podporo.
Mario Henjak
predsednik Uprave
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
7
Poročilo Nadzornega sveta Gorenjske banke d.d., Kranj
Sestava Nadzornega sveta v letu 2025
Nadzorni svet Gorenjske banke d.d., Kranj je konec leta 2025 deloval v sedemčlanski sestavi: predsednica ga. Jelena
Galić, namestnik predsednice g. Jurij Bajec ter člani g. Bojan Pavlović, g. Tim Umberger, g. Aleksander Milostnik, ga.
Aleksandra Babić in ga. Ana Živanović.
Za podrobnejši in poglobljen nadzor nad posameznimi področji poslovanja so v letu 2025 delovale štiri komisije:
Revizijska komisija, Komisija za tveganja in Komisija za imenovanja ter Komisija za prejemke, ki so v skladu s svojimi
pristojnostmi pripravljale tudi strokovne podlage in predloge sklepov za Nadzorni svet.
V letu 2025 je Revizijska komisija zasedala na sedmih rednih sejah in eni korespondenčni, Komisija za tveganja je
zasedala na šestih rednih sejah, Komisija za imenovanja na šestih rednih sejah in eni korespondenčni seji ter Komisija za
prejemke na štirih rednih sejah in eni korespondenčni seji.
Pregled dejavnosti Nadzornega sveta v letu 2025
Nadzorni svet se je v letu 2025 sestal na sedmih rednih sejah in izvedel devet korespondenčnih sej. Spremljal in nadziral
je poslovanje banke ter delo uprave banke, in sicer skladno s pooblastili, pristojnostmi in odgovornostmi, izhajajoč iz
slovenske in evropske zakonodaje ter notranjih aktov Gorenjske banke d.d., Kranj. Uprava banke je člane Nadzornega
sveta pravočasno, dosledno in natančno obveščala o vseh pomembnih informacijah, doseženih rezultatih ter vseh
dogodkih, ki se nanašajo na poslovanje banke, strategijo banke in obvladovanje tveganj.
Nadzorni svet Gorenjske banke d.d., Kranj je bil aktivno vključen v nadzor nad poslovanjem uprave in banke. Na podlagi
poznavanja in razumevanja poslovanja, finančnih podatkov banke ter ciljev, strategij in politik banke, ob upoštevanju
predpisov in standardov zahtev Banke Slovenije, je Nadzorni svet obravnaval, preverjal in sprejemal redna poročila ter
dokumente, ki so bili predloženi v obravnavo.
V letu 2025 je bil sprejet poslovni načrt Gorenjske banke za obdobje od 2026 do 2028. Prav tako sta bili sprejeti Strategija
upravljanja tveganj in Izjava o nagnjenosti k prevzemanju tveganj ter okvir za določanje nagnjenosti k prevzemanju
tveganj. Gorenjska banka je korak bližje k zasledovanju potencialne rasti, ki je podprta z ustrezno infrastrukturo in
naložbami k uspešnemu trajnostnemu poslovanju.
V želji po zasledovanju novejših oblik poslovanja in doseganju visoke stopnje konkurenčnosti je banka dodatno izboljšala
procese in avtomatizacijo le-teh.
Med drugim je Nadzorni svet sprejel revidirano Letno poročilo banke in Skupine za leto 2024 ter poročila pooblaščenega
revizorja, četrtletna poročila notranje revizije in tveganj ter četrtletna poročila o skladnosti. Seznanil in soglašal je s
transakcijami, ki predstavljajo velike izpostavljenosti ali transakcije s povezanimi osebami ter transakcije z osebami v
posebnem razmerju z banko, ter opravil samooceno dela in učinkovitosti Nadzornega sveta. Na vrhu lestvice prioritet
Nadzornega sveta je bilo spremljanje rednih poročil o poslovanju banke in upravljanju tveganj.
Nadzorni svet je izvedel pregled procesa ICAAP/ILAAP ter ostalega regulatornega poročanja v okviru SREP (postopek
nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja). Na podlagi tehničnih standardov, postavljenih s strani regulatorja, je
banka ustrezno poročala o izvajanju obeh procesov ICAAP in ILAAP, upoštevajoč posamezne smernice EBA. Gorenjska
banka je v letu 2025 nadaljevala izvajanje procesov ICAAP in ILAAP na podlagi konsolidiranega položaja nadrejenega
holdinga AIK Skupine. Nadzorni svet se zaveda pomembnosti spoštovanja poročanja ICAAP in ILAAP, zato si bo tudi v
prihodnje prizadeval, da bodo procesi skladni z vsemi zahtevami regulatorjev. Nadzorni svet je velik poudarek
spremljanja in nadzora namenil tudi procesu za implementacijo okoljskih in klimatskih tveganj ter spremljanju priprave
in revizije trajnostnostnega poročila Gorenjske banke.
V letu 2025 je nadzorni svet obravnaval in sprejel ključne interne akte ter politike na področju korporativnega
upravljanja, skladnosti in kadrovskega okvira. Med drugim so bili potrjeni nova verzija kodeksa poslovne etike, politika
upravljanja nasprotja interesov, politika prejemkov ter politika o notranjem upravljanju, pregledana pa so bila tudi
obstoječa soglasja nadzornega sveta za sklenitev posameznih poslov nad 10 % lastniškega kapitala. Sprejete so bile
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
8
nadalje politika o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij, politika raznolikosti
ter politika o nediskriminaciji, posodobljeni pa sta bili tudi naložbena politika ter metodologija oblikovanja in
vrednotenja zavarovanj. Nadzorni svet je izvedel redno letno samooceno dela in sestave uprave ter Nadzornega sveta
in spremljal implementacijo okoljskih tveganj.
Poleg navedenega je Nadzorni svet obravnaval in potrdil pomembne strateške in regulatorne vsebine, povezane z
upravljanjem tveganj, odpornostjo ter procesi nadzorniškega pregleda. Med drugim je bil obravnavan predlog sprejema
večletnega načrta financiranja GB MREL za obdobje 2025–2026 ter potrjena izjava o nagnjenosti k prevzemanju tveganj
(RAS), prav tako pa je Nadzorni svet potrjeval program izobraževanj za člane Nadzornega sveta GBK. Nadzorni svet banke
d.d., Kranj se je seznanil tudi s programom dela na področju reševanja ter s kvartalnimi poročili in informacijami o
tekočih aktivnostih na področju reševanja GB. Izvajane so bile aktivnosti s področja letnega nadzorniškega pregleda in
ocenjevanja (SREP), DORA, in načrta sanacije, ob rednem obravnavanju kvartalnih poročil funkcij notranjih kontrol,
sprejemu letnega poročila ter seznanitvi z razkritji GB za poslovno leto 2024. Nadalje je Nadzorni svet sprejel strategijo
IKT tveganj in BCM strategijo, v okviru česar je obravnaval tudi predlog sprejema Načrta neprekinjenega poslovanja ter
novega Načrta kriznega upravljanja, predlog sprejema Načrta obnovitve delovanja informacijskih sistemov (DRP),
politiko upravljanja IKT tveganj ter politiko neprekinjenega poslovanja.
Nadzorni svet je na osnovi rednih trimesečnih poročil spremljal delovanje Službe notranjega revidiranja. Na podlagi
poročila o notranjem revidiranju za leto 2025 je ugotovil, da je služba delovala neodvisno in skladno s sprejetim
programom dela ter pravili delovanja notranje revizije. Nadzorni svet je sprejel vsebino Načrta sanacije 2025 za del
Gorenjske banke d.d., Kranj v okviru konsolidiranega nivoja AIK finančnega holdinga.
V letu 2025 je Nadzorni svet veliko pozornosti namenil spremljanju poslovanja banke v okolju zmerne domače
gospodarske aktivnosti in neenakomerne globalne rasti, ob povečani negotovosti glede trgovinskih politik ter vztrajnih
geopolitičnih tveganjih. Ob inflacijskih pritiskih, ki so se postopno umirjali, ter ob nadaljnjem popuščanju denarne
politike in zniževanju ključnih obrestnih mer je Nadzorni svet presojal vplive na obrestno mero, vrednotenja,
povpraševanje po financiranju ter stroške tveganj. Nadzor je bil usmerjen v ohranjanje stabilnega profila tveganj, zlasti
pri upravljanju kreditnega, obrestnega in likvidnostnega tveganja, zagotavljanju ustrezne kapitalske pozicije ter krepitvi
operativne in kibernetske odpornosti, ob hkratnem vključevanju okoljskih in podnebnih tveganj v procese upravljanja
tveganj. Kljub spremenljivim razmeram je banka uresničevala poslovno strategijo ter dosegala uravnoteženo rast
portfelja ob konservativnem pristopu k prevzemanju tveganj.
Seje so potekale nemoteno in so bile izvedene v skladu z letnim načrtom.
V okviru svojih nalog so člani Nadzornega sveta ocenili delo in učinkovitost upravljalnega organa Gorenjske banke d.d.,
Kranj ter sprejeli oceno primernosti članov upravljalnega organa. Ugotovili so, da člani Uprave in Nadzornega sveta
izpolnjujejo kriterije individualne ter kolektivne primernosti. Na podlagi pregleda obsega opravljenih aktivnosti in
uresničevanja usmeritev za delo Nadzornega sveta ter na podlagi izvedene samoocenitve delovanja je Nadzorni svet
Gorenjske banke, d. d., ocenil, da je bilo njegovo delo izvedeno strokovno in produktivno ter da ni bilo odstopanj od
dobre prakse delovanja. Nadzorni svet in Uprava sta delovala in bosta tudi v prihodnje delovala po posameznih področjih
skladno s postavljenimi merili na višji oziroma optimalni kakovostni ravni.
Sodelovanje in komunikacija med Nadzornim svetom in Upravo banke sta potekala na najvišji ravni strokovnosti, v
zasledovanju cilja čim boljših poslovnih rezultatov Gorenjske banke d.d., Kranj. Nadzorni svet je delil svoja konstruktivna
mnenja, opravljal kakovosten nadzor nad odločitvami Uprave ter učinkovito uresničil svojo vlogo pri sprejemanju politik
in odločitev v okviru svojih pristojnosti.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
9
Poslovanje Gorenjske banke v letu 2025
V letu 2025 so se nadaljevale negotove geopolitične in varnostne razmere v svetu, slovensko ekonomsko okolje pa je
bilo še dodatno pod pritiskom spreminjajočih se predpisov in davčnih bremen, kar se je odražalo v umirjanju rasti BDP-
ja, ki se je po prvih ocenah ustavil pri 1,1 %, kar je najmanj po letu 2020. Zniževanje ključnih obrestnih mer v evroobmočju
se je ustavilo sredi leta 2025. Omenjene dejavnike in tveganja je banka uspešno obvladovala in upravljala.
Čiste obresti so za 15,1 odstotka nižje kot leto prej in so znašale 76,3 milijona evrov (2024: 89,8 milijona evrov). Neto
neobrestni prihodki so bili višji za 12,7 odstotka in so znašali 30,5 milijona evrov (2024: 27,0 milijona evrov). Višje
prihodke je banka ustvarila na prihodkih iz opravnin.
Skupni stroški poslovanja so dosegli 64,6 milijona evrov, kar je 8,2 odstotka več kot leta 2024. Stroškovna učinkovitost,
merjena z razmerjem med operativnimi stroški in prihodki, pa je znašala 60,5 odstotka in se je zvišala glede na
predhodno leto. Banka je namreč v obsežnem investicijskem ciklu z vlaganji v digitalizacijo, informacijsko varnost in
optimizacijo poslovanja, s čimer izboljšuje konkurenčnost in zmanjšuje tveganja povezana z digitalnim poslovanjem.
Banka je v letu 2025 ustvarila dobiček pred oslabitvami in davki v višini 42,1 milijona evrov, upoštevajoč neto sproščanje
oslabitev in rezervacij v višini 1,8 milijona evrov ter davka pa je realizirala čisti dobiček v višini 42,5 milijona evrov.
Donosnost banke na kapital po obdavčitvi je znašala 14,4 odstotka.
Kapitalska ustreznost banke je konec leta 2025 znašala 17,30 odstotka in se je v primerjavi z letom 2024 znižala za
1,22 odstotne točke.
Informacija o potrditvi in sprejetju letnega poročila 2025
Uprava banke je letno poročilo 2025 predložila najprej Revizijski komisiji, ki je o njem izrazila pozitivno mnenje. V
zakonskem roku je Nadzornemu svetu predložila v preveritev revidirano letno poročilo 2025 z revidiranimi
računovodskimi izkazi banke in Skupine ter poročili pooblaščenega revizorja, ki jih je pripravila revizijska družba BDO
Revizija, d. o. o.
Na podlagi izvedene revizije nekonsolidiranih računovodskih izkazov Gorenjske banke d.d., Kranj (banke) in
konsolidiranih računovodskih izkazov Gorenjske banke d.d., Kranj in njenih odvisnih družb (Skupine) na dan
31. decembra 2025, ki vključujejo izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida, izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz
sprememb lastniškega kapitala in izkaz denarnih tokov ter povzetka bistvenih računovodskih usmeritev in drugih
pojasnjevalnih opomb, je revizijska družba izdala mnenji (ločeno za nekonsolidirane in konsolidirane izkaze), da
računovodski izkazi podajajo resničen in pošten prikaz finančnega položaja banke in Skupine na dan 31. decembra 2025,
ter poslovnega izida in denarnih tokov banke in Skupine za tedaj zaključeno leto skladno z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Poročili revizijske družbe vključujeta tudi pozitivno mnenje o skladnosti
navedb v poslovnem poročilu z revidiranimi računovodskimi izkazi.
Nadzorni svet meni, da sta Uprava banke in Nadzorni svet izpolnila vse zakonske zahteve v poslovnem letu 2025.
Na podlagi navedenega je Nadzorni svet potrdil in sprejel Letno poročilo Gorenjske banke d.d., Kranj in Skupine
Gorenjska banka Kranj za leto 2025 ter sprejel poročili pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2025 in z njima soglašal.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
10
Organizacijska shema banke
4
Sektor skladnosti in PPDFT = Sektor skladnosti in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma.
UPRAVA BANKE
Predsednik: Mario Henjak
Član: Marko Filipčič
Članica: Mojca Osolnik Videmšek
Član: Aljoša Bučak Gasser
Sektor pravnih in
splošnih poslov
Sektor notranje revizije
Dejan Kmetec
Simon Beravs
Sektor kadrov in
razvoja zaposlenih
Sektor skladnosti in PPDFT
4
Daša Toman Touruk
Žiga Bernik
Sektor finančnega
zakupa
Oddelek za informacijsko
varnost, varnost premoženja
in neprekinjeno poslovanje
Aleš Zrinski
Miha Legat
Tomaž Jeretina
POSLOVNO-
KOMERCIALNO
PODROČJE –
POSLOVANJE S
PREBIVALSTVOM
POSLOVNO-
KOMERCIALN
O PODROČJE –
POSLOVANJE S
PODJETJI
PODROČJE
TVEGANJ
PODROČJE
DIGITALIZACIJE
IN IT
FINANČNO
PODROČJE IN
INFRASTRUKTURA
Romina Sabadin
Gregor Kaiser
Aljoša Bučak
Gasser
Mojca Osolnik
Videmšek
Marko Filipčič
Sektor
marketinga
Sektor
poslovanja z
malimi in
srednjimi
podjetji
Sektor
strateškega
upravljanja
tveganj
Sektor za
digitalizacijo
Sektor finančnega
kontrolinga in
računovodstvo
Maruša Nučič
Daša Parteli
Maruša
Grešovnik
Miha Filipič
Roman Budna
Stanko Gracar
Sektor poslovanja
s prebivalstvom
Sektor
poslovanja z
velikimi
podjetji
Sektor
upravljanja
kreditnih
tveganj
Sektor
informacijsko-
komunikacijske
tehnologije
Sektor
zakladništva
Melita Gregorc
Jure Poljšak
Janez Grabrijan
Nikola Murk
Peter Jančič
Sektor odkupa
terjatev
Sektor
razreševanja
Sektor zaledne
podpore
poslovanju
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
11
Organizacijska shema Skupine
Gorenjska banka d.d., Kranj
Odvisne družbe
Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj
100 %
GB Leasing, d.o.o., Ljubljana
100 %
Filira, poslovne storitve, d.o.o., Ljubljana
100 %
problematični
h naložb
Damir Abdić
Karmela Miškić
Monika Modic
Sektor
mednarodneg
a poslovanja in
projektnega
financiranja
Vanja Jeraj
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
12
Upravljavska struktura banke
Skupščina
Nadzorni svet
Revizijska komisija
Uprava banke
Jelena Galić
predsednica
Aleksander Milostnik
predsednik
Mario Henjak
predsednik Uprave
Jurij Bajec
namestnik predsednice
Ana Živanović
namestnica predsednika
Marko Filipčič
član Uprave
Bojan Pavlović
član
Jurij Bajec
član
Mojca Osolnik Videmšek
članica Uprave
Aleksander Milostnik
član
Komisija za tveganja
Aljoša Bučak Gasser
član uprave
Tim Umberger
član
Tim Umberger
predsednik
Aleksandra Babić
članica
Bojan Pavlović
namestnik predsednika
Ana Živanović
članica
Aleksandra Babić
članica
Komisija za prejemke
Jurij Bajec
predsednik
Aleksandra Babić
namestnica predsednika
Ana Živanović
članica
Komisija za imenovanja
Jurij Bajec
predsednik
Jelena Galić
namestnica predsednika
Tim Umberger
član
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
13
Poslovna mreža
Poslovna enota:
Poslovalnica:
Naslov:
Telefon:
Poslovna enota Kranj
Poslovalnica Kranj
Bleiweisova cesta 1, Kranj
04 208 41 01
Poslovalnica Primskovo
Cesta Staneta Žagarja 69, Kranj
04 208 45 16
Poslovalnica Šenčur
Kranjska cesta 4, Šenčur
04 208 45 07
Poslovalnica Cerklje
Trg Davorina Jenka 13, Cerklje
04 208 45 10
Poslovalnica Tržič
Trg svobode 1, Tržič
04 208 45 28
Poslovna enota Radovljica
Poslovalnica Radovljica
Gorenjska cesta 16, Radovljica
04 208 46 57
Poslovalnica Bled
Kajuhova cesta 1, Bled
04 208 46 76
Poslovalnica Bohinjska Bistrica
Trg svobode 2b, Bohinjska Bistrica
04 208 46 83
Poslovna enota Jesenice
Poslovalnica Jesenice
Cesta maršala Tita 8, Jesenice
04 208 46 08
Poslovna enota Ljubljana
Poslovalnica Ljubljana –
Dunajska vertikala
Dunajska cesta 152, Ljubljana
04 208 45 55
Poslovalnica Ljubljana – Center
Dalmatinova ulica 4, Ljubljana
04 208 45 45
Poslovalnica Ljubljana – Šiška
Celovška cesta 268, Ljubljana
04 208 45 52
Poslovna enota Škofja Loka
Poslovalnica Škofja Loka
Kapucinski trg 7, Škofja Loka
04 208 41 47
Poslovalnica Grenc
Grenc 54, Škofja Loka
04 208 41 81
Poslovalnica Železniki
Na Kresu 26, Železniki
04 208 41 63
Poslovalnica Žiri
Trg svobode 1, Žiri
04 208 41 65
Poslovna enota Koper
Poslovalnica Koper
Cesta Zore Perello-Godina 2, Koper
04 208 45 01
Poslovna enota Maribor
Poslovalnica Maribor
Ulica kneza Koclja 22, Maribor
04 208 45 04
E-poštni naslov: info@gbkr.si
Spletni naslov: http://www.gbkr.si
Bonitetne ocene
S&P Global Ratings
Dolgoročna ocena kreditnega tveganja
BB+
Ocena prihodnjih izgledov
Stabilna
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
14
Ekonomsko in bančno okolje v letu 2025
Leto 2025 je bilo v znamenju stabilne gospodarske rasti evro območja kot posledica trgovinskih negotovosti, rekordno
visoke zaposlenosti ter postopnega umirjanja inflacije ob hkratni normalizaciji denarne politike ECB.
Makro okolje
Svetovna gospodarska rast, ki jo v pretežni meri poganjajo storitvene dejavnosti, bo leta 2025 predvidoma dosegla 3,3
odstotka, v letu 2026 pa se po napovedih nekoliko upočasnila na 3,2 odstotka. Kljub še vedno prisotni negotovosti glede
trgovinske politike so se tveganja v primerjavi s preteklim obdobjem zmanjšala, predvsem zaradi sklenjenih sporazumov
med Združenimi državami Amerike in njihovimi ključnimi trgovinskimi partnericami.
Zmerna vendar stabilna gospodarska rast se je v letu 2025 nadaljevala tudi v evrskem območju. Glede na prve ocene je
rast v letu 2025 znašala 1,5 odstotka, v letu 2026 pa naj bi se nekoliko upočasnila na 1,2 odstotka. Gospodarska aktivnost
bo temeljila predvsem na krepitvi kupne moči gospodinjstev, postopnem zmanjševanju negotovosti ter povečani javni
porabi, zlasti na področju obrambe in infrastrukturnih projektov.
Podobna gibanja so bila zaznana tudi v slovenskem gospodarstvu. Gospodarska rast je bila v letu 2025 razmeroma šibka
ter nižja od predhodnih napovedi in skromnejša kot na evrskem območju. Glede na prve ocene s strani statističnega
urada je rast v letu 2025 znašala 1,1 odstotka. Kljub robustnemu domačemu in državnemu povpraševanju je
gospodarsko aktivnost omejevala šibkejša izvozna dinamika ter odložena investicijska aktivnost podjetij, predvsem v
prvi polovici leta. Po napovedih se bo gospodarska rast v prihodnjih letih postopno krepila; v letu 2026 bo glede na
napovedi Banke Slovenije okoli 2 odstotkov ter bo v večji meri podprta z državnimi izdatki, od leta 2027 dalje pa naj bi
postala bolj uravnotežena ter dolgoročno vzdržna.
Stabilni obeti in zaupanje v odpornost slovenskega gospodarstva so se v letu 2025 odrazili tudi v mednarodnem okolju.
Bonitetne agencije so Sloveniji izboljšale bonitetno oceno, kar potrjuje pričakovanja o zmerni, a stabilni gospodarski
rasti v prihodnjih dveh letih.
Inflacija v Sloveniji je v letu 2025 ostala povišana in nad povprečjem evrskega območja. Ob postopnem umirjanju rasti
plač ter hkratni krepitvi produktivnosti se v prihodnjih letih pričakuje njeno znižanje proti ciljni ravni 2 %. Trg dela ostaja
tesen, stopnja brezposelnosti se giblje pod dolgoročnim povprečjem, rast plač pa je še vedno razmeroma visoka. Tudi v
prihodnje se pričakujejo podobna gibanja.
Denarna politika v evrskem območju je bila v letu 2025 usmerjena v postopno rahljanje restriktivnih pogojev. Evropska
centralna banka (ECB) je v prvi polovici leta na štirih zasedanjih znižala vse tri ključne obrestne mere, v drugi polovici
leta pa jih je ohranila nespremenjene. Posledično je ob koncu leta depozitna obrestna mera znašala 2,00 odstotka, kar
je prispevalo k stabilizaciji finančnih razmer in podpori gospodarski aktivnosti.
Tabela 1: Napovedi pomembnejših makroekonomskih kazalnikov v Sloveniji
2024
2025
2026
2027
Bruto domači proizvod (BDP; realna rast v %)
1,7
(N) 1,0
(N) 2,2
(N) 2,4
Zasebna potrošnja (v %)
3,8
(N) 1,5
(N) 3,0
(N) 2,5
Produktivnost dela (BDP na zaposlenega; v %)
1,3
(N) 1,5
(N) 2,0
(N) 1,9
Neto izvoz (prispevek k realni rasti BDP; v %)
(1,3)
(N) (0,7)
(N) (0,7)
(N) 0,6
Stopnja brezposelnosti (anketna; v %)
3,7
(N) 3,7
(N) 3,6
(N) 3,5
Stopnja inflacije (HICP)
2,0
(N) 2,5
(N) 2,3
(N) 2,2
Tekoči račun (v % od BDP)
4,5
(N) 4,4
(N) 4,1
(N) 4,6
(N) – napoved
Vir: Banka Slovenije (Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji; december 2025)
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
15
Bančni sistem
Bančni sistem je v letu 2025 ohranil pozitivno dinamiko ter ostal robusten ter stabilen.
Slovenski bančni sistem je v letu 2025 kljub številnim negotovostim posloval uspešno. Splošna raven tveganj za finančno
stabilnost v Sloveniji ostaja nizka, odpornost na različna tveganja pa visoka ter stabilna. Glavni kazalniki poslovanja so v
letu 2025 ostali ugodni, kljub negotovostim, ki izhajajo pretežno iz zunanjega mednarodnega okolja.
Slovenske banke so v letu 2025 ostale visoko likvidne ter stabilne na sistemski ravni. Vloge nebančnega sektorja ostajajo
stabilen vir financiranja slovenskih bank, od tega predstavljajo vloge gospodinjstev najpomembnejši vir financiranja
slovenskih bank. Delež vlog se je v letu 2025 povečeval, predvsem gospodinjstev, zaradi negotovih mednarodnih razmer
pa se je povečal tudi obseg vlog nefinančnih družb. Delež vlog na vpogled v slovenskih bankah ostaja precej nad
dolgoletnim povprečjem ter višji kot v evro območju.
Posojilna aktivnost slovenskih bank v letu 2025 ostaja solidna. Banke so v letu 2025 okrepile posojilno dejavnost do
gospodinjstev, kjer se je povečal tako obseg stanovanjskih kot potrošniških posojil. K nadaljnji rasti povpraševanja po
stanovanjskih posojilih so največ prispevale nižje obrestne mere, ugodnejši obeti na stanovanjskem trgu ter v manjši
meri tudi večje zaupanje potrošnikov. Posojilna dejavnost do nefinančnih družb ostaja šibka, kljub tem, da se je v letu
2025 nekoliko okrepila.
Kapitalska odpornost bančnega sistema je na podlagi ugodnih kazalnikov solventnosti ter dobičkonosnosti v letu 2025
ostala visoko ter s stabilnimi obeti. Slovenske banke so v letu 2025 poslovale uspešno, kar je ohranjalo dobičkonosnost
slovenskih bank nad dolgoletnim povprečjem. Donosnost slovenskih bank na kapital ostaja v Sloveniji v letu 2025 visoka
ter nad povprečjem v evro območju.
Ugodna solventnost bančnega sistema se je v letu 2025 ohranila, kar potrjuje visoko odpornost ter stabilnost bančnega
sistema. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je konec tretjega četrtletja dosegel 19,6 %, količnik CET1 pa 17,5 %.
Bančni sistem bo predvidoma tudi v letu 2026 ostal stabilen ter bo podpiral slovensko gospodarstvo.
Bančno okolje v Evropi in Sloveniji naj bi kljub zahtevnim razmeram v mednarodnem okolju ter še vedno prisotnim
negotovostim glede prihodnjih obetov tudi v letu 2026 ostalo stabilno. Ob nevtralni in predvidljivi denarni politiki ECB
ter pričakovani stabilni in postopni krepitvi gospodarske aktivnosti v Sloveniji ob še vedno tesnem trgu dela bo
odpornost bančnega sistema ostala visoka. Takšno okolje bo ugodno vplivalo na likvidnost in solventnost bančnega
sistema, ki bo predvidoma ostalo nad dolgoletnim povprečjem, kar bo bankam omogoča zadostno blaženje morebitnih
šokov iz zunanjega okolja. Kakovost bančnih naložb naj bi se ohranila na stabilni ravni, obvladovanje kreditnega tveganja
pa bo tudi v prihodnje ostalo ključni poudarek poslovnih politik bank. Na dobičkonosnost in večjo predvidljivost
poslovanja bančnega sistema bodo ugodno vplivale tudi obrestne mere, ki naj bi v letu 2026 ostale stabilne in na
razmeroma nizkih ravneh. Takšno okolje bo podpiralo kreditno aktivnost bank, zlasti pri gospodinjstvih in podjetjih, ter
prispevalo k nadaljnji podpori gospodarske rasti.
Predstavitev Skupine Gorenjska banka
Sestava Skupine
Skupina Gorenjska banka (v nadaljevanju: Skupina) poleg Gorenjske banke d.d., Kranj vključuje še odvisne družbe:
Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj, GB Leasing, d.o.o., Ljubljana in Filira, poslovne storitve, d.o.o., Ljubljana.
Shema organiziranosti Skupine Gorenjska banka, d. d., na dan 31. decembra 2025.
Ime in sedež družbe
Delež v kapitalu (v %)
Osnovni kapital (v tisoč EUR)
Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj
100
4.589
GB Leasing, d.o.o., Ljubljana
100
3.800
Filira, poslovne storitve, d.o.o., Ljubljana
100
8
Gorenjska banka d.d., Kranj ima skladno z določili MSRP 10 obvladujočo družbo, ki je AikGroup (CY) Limited. Skupina
Gorenjska banka d.d., Kranj je vključena v Skupino AikGroup (CY) Limited.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
16
Predstavitev banke
Gorenjska banka d.d., Kranj (v nadaljevanju: banka) je samostojna delniška družba s sedežem v Kranju, na naslovu
Bleiweisova cesta 1 (matična številka: 5103061000, davčna številka: SI42780071, osnovni kapital: 16.188.366,33 evra).
Časovne korenine banke segajo v 19. stoletje, ko so se na Gorenjskem oblikovali prvi zametki organiziranega bančništva.
25. marca 1955 je bila v Kranju ustanovljena prva komunalna banka na Gorenjskem, sledila ji je banka v Škofji Loki ter
naslednje leto banke v Radovljici, Tržiču in na Bledu. Sčasoma je nastala skupna banka, ki se je leta 1972 vključila v sistem
Ljubljanske banke, najprej kot podružnica, od 27. decembra 1989 pa kot delniška družba v sistemu kapitalsko povezanih
sestrskih bank Ljubljanske banke.
Leta 1994 se je začel proces odcepitve iz sistema Ljubljanske banke, in sicer z odkupom delnic, ki jih je imela Nova
Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana v Gorenjski banki d.d., Kranj. Proces je bil zaključen v juniju 1996, ko je banka te delnice
umaknila.
Gorenjska banka d.d., Kranj ima dovoljenje za opravljanje bančnih storitev po 5. členu Zakona o bančništvu (Uradni list
RS, št. 29/21 s spremembami; v nadaljevanju: ZBan-3). Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih
vračljivih sredstev od javnosti ter dajanja kreditov za svoj račun.
Banka ima dovoljenje za opravljanje vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev.
Banka lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 5. členu Zban-3:
1. sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev;
2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega
(faktoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in
brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (angl. Forfeiting);
3. finančni zakup (lizing, najem);
4. plačilne storitve;
5. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (npr. potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta
storitev ni vključena v storitev iz prejšnje, tj. 4. točke;
6. izdajanje garancij in drugih jamstev;
7. trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli; trgovanje za
svoj račun: z instrumenti denarnega trga, standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, valutnimi in
obrestnimi finančnimi instrumenti, prenosljivimi vrednostnimi papirji;
8. druge storitve, povezane s hrambo;
9. oddajanje sefov.
Banka lahko opravlja tudi dodatne finančne storitve po 6. členu Zban-3, in sicer zavarovalno zastopništvo po zakonu, ki
ureja zavarovalništvo, ter trženje enot investicijskih skladov.
Banka je v obdobju, za katero je izdelano pričujoče poslovno poročilo, opravljala bančne storitve in dodatne finančne
storitve, za katere ima dovoljenje Banke Slovenije.
Predstavitev odvisnih družb
Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj
Gorenjska banka d.d., Kranj je 100-odstotni lastnik odvisne družbe Imobilia-GBK, promet z nepremičninami in
hipotekarnimi posli, d. o. o., Kranj, s sedežem v Kranju na naslovu Koroška cesta 4. Osnovni dejavnosti družbe Imobilia-
GBK sta upravljanje portfelja nepremičnin in izpeljava tržnih postopkov za posredovanje nepremičnin ustanoviteljice na
podlagi Pogodbe o sodelovanju.
Imobilia-GBK upravlja lastne naložbene nepremičnine, naložbene nepremičnine v lasti banke in nepremičnine v uporabi
banke, v katerih banka opravlja dejavnost in so njena osnovna sredstva. Izvaja tudi druge pogodbene storitve, kot so
izdelava prodajnih strategij pri posameznih postopkih, izdelava analiz IREO (angl. Investment Real-Estate Opinion) in
izdelava oziroma posodabljanje celovitih načrtov upravljanja.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
17
Na vseh nepremičninah je družba Imobilia-GBK v letu 2025 opravljala aktivnosti v zvezi z nepremičninskim
posredovanjem, dejavnosti v zvezi z investicijami in investicijskim vzdrževanjem nepremičnin in aktivnosti s področja
upravljanja nepremičnin ter tekočega vzdrževanja objektov in opreme.
GB Leasing, d.o.o., Ljubljana
Gorenjska banka d.d., Kranj je 100-odstotni lastnik odvisne družbe GB Leasing, d.o.o., Ljubljana. Podjetje posluje na
naslovu Dunajska cesta 152, 1000 Ljubljana, s poslovalnicami v Kopru, Kranju, Mariboru in Novem mestu.
Družba opravlja nefinančne servisne storitve za banko na področju finančnega lizinga premičnin. Poslovati je začela v
juniju 2016, ko je banka pridobila soglasje Banke Slovenije za opravljanje dejavnosti finančnega lizinga.
Filira, poslovne storitve, d.o.o., Ljubljana
Gorenjska banka je 100-odstotni lastnik odvisne družbe Filira, d. o. o., Ljubljana, ki ji je bila v letu 2023 pripojena do
tedaj Filiri nadrejena družba Hypo Alpe-Adria-Leasing, družba za financiranje, d. o. o.
Družba Filira, d. o. o., je brez zaposlenih in ni operativna, ob zaključku vseh lizinških pogodb bo ugasnila.
Ključni finančni podatki odvisnih družb
(v tisoč EUR)
2025
GB Leasing
Imobilia-GBK
Filira
Sredstva
21.226
5.371
94
Obveznosti
17.013
538
2
Kapital
4.213
4.833
92
Dobiček/Izguba
249
163
-
(v tisoč EUR)
2024
GB Leasing
Imobilia-GBK
Filira
Sredstva
21.958
4.881
105
Obveznosti
18.003
212
13
Kapital
3.955
4.669
92
Dobiček/Izguba
(145)
307
-
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
18
Informacija za delničarje
Delniški kapital banke je bil konec leta 2025 razdeljen na 387.938 navadnih delnic. Na dan 31. decembra 2025 sta bili v
delniško knjigo banke vpisani AIKGROUP (CY) Limited in Gorenjska banka s skladom lastnih delnic (31. decembra 2024:
AIKGROUP (CY) Limited in Gorenjska banka s skladom lastnih delnic). AIKGROUP (CY) Limited je imela vpisanih
91,70 odstotka delniškega kapitala banke.
Delničarji Gorenjske banke d.d., Kranj, 31. decembra 2025:
Ime delničarja
Število
navadnih delnic
Delež v
kapitalu, v %
Delež glasovalnih
pravic, v %
AIKGROUP (CY) Limited
355.723
91,7
100,0
Gorenjska banka d.d., Kranj – lastne delnice
32.215
8,3
0,0
SKUPAJ
387.938
100,0
100,0
Čisti dobiček leta 2025, dosežen prek izkaza poslovnega izida, znaša 42.503 tisoč evrov, vseobsegajoči donos pa
44.885 tisoč evrov. Bilančni dobiček, ki poleg čistega dobička leta 2025 vključuje zadržani dobiček v višini 79.801 tisoč
evrov, znaša 122.304 tisoč evrov.
Strateške usmeritve banke in Skupine
Vizija banke
Biti drugačni in vaša prva izbira. Kadar koli in kjer koli.
Poslanstvo banke
Razvijamo partnerstvo in vas podpiramo pri ustvarjanju vaše prihodnosti.
Vrednote banke
Pričakovanja strank, poslovnih partnerjev in lastnikov banka uresničuje z motiviranimi zaposlenimi ter ob upoštevanju
temeljnih zakonskih in moralnih pravil družbe. Ključne vrednote banke so:
• odgovornost,
• inovativnost,
• odličnost,
• predanost,
• zaupanje.
Strateški cilji banke
Banka bo v naslednjem strateškem obdobju osredotočena na rast tržnega deleža na področju poslovanja s
prebivalstvom in leasinga. Hkrati si prizadeva biti prva izbira za ključne segmente na področju poslovanja s podjetji,
predvsem v segmentu mikro, malih in srednjih podjetij, ter na področju faktoringa in projektnega financiranja.
Realizacijo teh ciljev ter izpolnjevanje zahtev in potreb strank bo banka dosegla s prilagojenimi produkti in odličnimi
storitvami, ki bodo podprte predvsem z učinkovitimi digitalnimi procesi ter motiviranimi, inovativnimi in lojalnimi
zaposlenimi.
Trajnostni razvoj
Banka prevzema strateško zavezo k uravnoteženju finančne uspešnosti z upoštevanjem okoljskih, družbenih in
upravljavskih dejavnikov (ESG). S strategijo ESG ambiciozno prevzema odgovornost za svoj vpliv na okolje in si prizadeva
za dolgoročno najboljše rešitve za posameznika in gospodarstvo, družbo in naravo. V banki deluje interdisciplinarni
Odbor za trajnostni razvoj, ki združuje strokovnjake iz različnih področij banke, in se osredotoča na implementacijo ESG-
načel na vsa vidike njenega delovanja.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
19
Okoljska odgovornost
Banka prispeva k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo in družbo tako, da zmanjšuje svoj neposredni okoljski odtis z
zasledovanjem energetske učinkovitosti delovanja, zmanjševanjem porabe vode in papirja, kar spodbuja z uvajanjem
brezpapirnega poslovanja v interni in eksterni komunikaciji banke. Banka je imetnica certifikata Voda iz pipe, s čimer
spodbuja svoje deležnike in širšo okolico k varovanju vodnih virov in skrbi za okolje. Svoj posredni okoljski odtis izboljšuje
z razvojem inovativnih poslovnih rešitev, ki prispevajo k uresničevanju zavezanosti k trajnostnemu razvoju. V letu 2025
je banka ponovno prejela certifikat za trajnostno poslovanje in podnebno ukrepanje Green Star – zeleni voditelj s štirimi
zvezdicami, ter tako ohranila svoj položaj v družbi naprednih podjetij, ki imajo načela trajnostnega poslovanja močno
vpeta v poslovno strategijo in poslovne modele ter aktivno prispevajo k podnebni nevtralnosti.
Družbena odgovornost
Gorenjska banka je kot prva banka v Sloveniji že leta 2021 pridobila certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, s čimer
je potrdila svojo zavezanost k ustvarjanju kakovostnega, vključujočega in varnega delovnega okolja ter krepitvi
organizacijske kulture, ugleda delodajalca in odgovornega delovanja v širši družbi. V letu 2025 je banka svojo zavezanost
dodatno utrdila z uspešno pridobitvijo naprednega certifikata (Nivo 2), kar odraža sistematičen napredek, višjo stopnjo
zrelosti ter strateški pristop k družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju.
Družbena odgovornost banke se prednostno navezuje na njene zaveze do zaposlenih, strank in lokalne skupnosti. V
odnosu do zaposlenih si banka prizadeva zagotavljati dostojna, varna in vključujoča delovna mesta, ki temeljijo na
enakosti spolov, socialnem varstvu, odprtem socialnem dialogu ter preglednih in pravičnih kadrovskih praksah. Poseben
poudarek je namenjen strokovnemu in osebnemu razvoju zaposlenih ter ustvarjanju pogojev, ki omogočajo dolgoročno
karierno rast.
Banka nenehno nadgrajuje in udejanja svoje politike ravnanja z zaposlenimi, kar se odraža v uvedbi in razvoju ukrepov,
kot so fleksibilni delovni čas, časovni konto, otroški in oskrbovalni časovni bonus ter možnost dela od doma. Zaposlenim
omogoča širok nabor izobraževalnih programov, sistematično upravljanje talentov in ključnih kadrov, spodbuja rotacije
med delovnimi mesti ter izvaja različne oblike mentorstva, s čimer krepi znanje, kompetence in inovativno razmišljanje.
Pomemben del družbene odgovornosti predstavlja tudi promocija zdravja, ki zaposlenim omogoča boljše razumevanje
in obvladovanje tveganj za zdravje ter spodbuja izvajanje ukrepov za izboljšanje počutja na delovnem mestu. Banka tako
krepi kulturo preventive, dobrega počutja in dolgoročne vzdržnosti delovne sile.
Z nadgradnjo certifikata in nadaljnjim razvojem ukrepov Gorenjska banka utrjuje svojo vlogo družbeno odgovornega
delodajalca, ki privablja, razvija in zadržuje kakovostne kadre ter prispeva k trajnostnemu razvoju lokalnega in širšega
okolja.
V odnosu do strank banka stremi k oblikovanju odgovornih, dolgoročnih in profesionalnih odnosov, k negovanju
zaupanja in varovanja podatkov ter transparentnemu komuniciranju. S transparentnim predstavljanjem produktov in
jasno komunikacijo strankam pomaga pri sprejemanju finančnih odločitev. S ciljem finančnega opismenjevanja strank
je banka organizirala dogodke kot so naložbeni dnevi, zavarovalni dnevi in dnevi digitalnega bančništva, na katerih je
delila svoje strokovno znanje in izkušnje s strankami.
V odnosu z lokalno skupnostjo banka proaktivno uresničuje svojo politiko donatorstva in sponzorstva, s katero dviga
kakovost bivanja lokalne in širše skupnosti, ter krepi svoje osnovno poslanstvo, zadane vrednote in etične zaveze. Pri
tem se banka strateško osredotoča na področje varovanja okolja, pomoči družinam in finančno šibkejšim posameznikom
ter podpore športu. V letu 2025 je banka ponovno izvedla donatorski projekt Srce za velike zgodbe, s katerim je več kot
tridesetim projektom namenila več kot 80.000 evrov donatorskih sredstev za pobude, ki izboljšujejo kakovost življenja
v lokalnih skupnostih, spodbujajo vključenost in odgovoren odnos do okolja in družbe. Konec leta 2025 je banka
tradicionalno prispevala donatorska sredstva za družine in posameznike v stiski v okviru humanitarne akcije V Kranju
dobro v srcu mislimo, z donacijami in aktivnostmi korporativnega prostovoljstva pa je podprla tudi Društvo Pomagajmo
slovenskim otrokom in Društvo Palčica Pomagalčica. Banka je nadaljevala dolgoletno tradicijo podpiranja lokalnih
športnih dogodkov, klubov in društev, ki s svojo predanostjo spodbujajo gibanje in aktivno življenje ter razvoj športa na
lokalni in nacionalni ravni.
Korporativno upravljanje
Banka v svojo poslovno strategijo sistematično vključuje okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, s čimer postavlja
temelje za ESG-preobrazbo banke.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
20
Stranka v središču
Delovanje banke temelji na zaupanju, prilagodljivosti in inovacijah, ki omogočajo sodobno bančno izkušnjo. Kot
univerzalna banka strankam ponuja celovito paleto finančnih rešitev, prilagojenih njihovim individualnim potrebam in
željam. Do vsake stranke pristopa osebno, s čimer zagotavlja kakovostno svetovanje in ustrezne finančne rešitve za
vsako življenjsko obdobje.
V letu 2025 je banka nadaljevala s procesom prenove poslovne mreže, ki strankam zagotavlja še bolj intuitivno,
pregledno in učinkovito bančno izkušnjo. Prenova poslovalnic Gorenjske banke temelji na sodobnih pristopih v
oblikovanju uporabniške poti, pri čemer je posebna pozornost namenjena osebnemu pristopu, poglobljenemu
svetovanju strankam, uporabi sodobnih digitalnih rešitev, ob hkratnem upoštevanju trajnostnih načel in zagotavljanju
dostopnosti. Ob prenovi poslovalnic so bile izvedene mnoge prilagoditve za izboljšanje dostopnosti, med drugim
namestitev taktilnih oznak in slušnih zank, prilagoditev višine pultov ter označevanje v kontrastnih barvah in dostopnih
pisavah. V prenovljenih poslovalnicah je banka uvedla tudi t. i. Park&Bank cono za varno parkiranje in polnjenje
električnih koles in skirojev, s čimer svoje stranke spodbuja k trajnostni mobilnosti. S prostorsko in funkcionalno prenovo
poslovalnic banka ustvarja prijetno in diskretno okolje, ki spodbuja kakovosten odziv na kompleksnejše potrebe strank
na eni strani ter hitrejše opravljanje enostavnih bančnih storitev na drugi.
Učinkovita komunikacija s strankami je ključnega pomena za krepitev dolgoročnih odnosov in zaupanja. V ta namen
banka razvija večkanalni pristop, ki vključuje osebne stike v poslovalnicah, telefonski stik prek kontaktnega centra ter
komuniciranje prek digitalnih platform in drugih digitalnih kanalov. S poudarkom na transparentnosti in prilagojenosti
potrebam posameznika strankam zagotavlja pravočasne in relevantne informacije, hkrati pa s stalnim spremljanjem
povratnih informacij nenehno izboljšuje svoje storitve.
Digitalizacija bančništva
Vlaganje v digitalizacijo ostaja ena ključnih prioritet banke, saj želi strankam omogočiti nemoteno in prilagojeno bančno
izkušnjo, ne glede na način in kraj opravljanja storitev. Banka nadaljuje z digitalno preobrazbo v več smereh:
• digitalizira notranje procese in uvaja nove sisteme za odločanje in poročanje, ki zmanjšujejo možnost napak in
so stroškovno učinkoviti;
• uporablja digitalno IT-arhitekturo za nova partnerstva s »fintech« podjetji;
• stranke postavlja v središče poslovanja in jim omogoča odlično in enostavno uporabniško izkušnjo;
• stranke vključuje v digitalne procese, jih na tak način izobražuje ter dosega večje zadovoljstvo in vključenost
strank ob hitri odzivnosti.
Ključni segmenti prodaje
Zadovoljne stranke so pogoj za dolgoročno uspešno poslovanje, kar pomeni, da jim banka mora ponuditi produkte in
storitve, prilagojene njihovim potrebam, na sodoben in inovativen način. Pri poslovanju s prebivalstvom banka tako
nadaljuje zasledovanje cilja postati vseslovenska banka ter strankam nuditi sodobne in konkurenčne produkte z dobro
uporabniško izkušnjo. V sklopu poslovanja s pravnimi osebami banka velik poudarek daje segmentu srednjih in malih
podjetij ter posebno pozornost namenja mikro podjetjem. Ob tem krepi vidno vlogo na področju faktoringa in
projektnega financiranja.
Finančni cilji
Ključni kazalniki uspešnosti kot vodilo poslovanju so definirani za donosnost, stabilnost financiranja in likvidnosti,
stroškovno učinkovitost in kakovost aktive.
Ključne strateške usmeritve banke na področju finančnih ciljev bodo:
• zagotavljati primerno kapitalsko ustreznost,
• zagotavljati primeren donos na kapital banke,
• zagotavljati stabilnost financiranja in likvidnosti prek ustreznega razmerja med krediti in depoziti ter z zmerno
rastjo stabilnih virov financiranja,
• z optimizacijo poslovnih procesov in uvedbo digitalizacije poslovanja postati stroškovno učinkovitejši,
• vzdrževati zdravo strukturo naložb, ki se izraža v nizkem deležu slabih naložb.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
21
Usmeritve odvisnih družb
Odvisna družba Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj bo nepremičnine, ki jih je/bo kupila od stečajnih dolžnikov zaradi izpolnitve
obveznosti do banke, upravljala v svojem imenu in za svoj račun, pri čemer bo upoštevala načelo ekonomičnosti in sledila
ciljem maksimiranja dobička Skupine, ki vključuje tudi ohranjanje oziroma povečevanje vrednosti nepremičnin.
Odvisna družba GB Leasing, d.o.o., Ljubljana je med ključnimi družbami na trgu finančnega leasinga, še zlasti v segmentu
rabljenih vozil. Svoj položaj bo še krepila, ob tem pa optimizirala svojo stroškovno in procesno učinkovitost ter
nadaljevala z digitalizacijo poslovanja.
Odvisna družba Filira, poslovne storitve, d.o.o., ki je tudi pravna naslednica družbe Hypo Alpe-Adria-Leasing, družba za
financiranje, d. o. o., ni operativna.
Poslovanje v letu 2025
Evrsko območje je v letu 2025 zaznamovala zmerna ter stabilna gospodarska rast v višini 1,5 odstotka. Rast je temeljila
predvsem na zasebni potrošnji ter povečani javni porabi. Evrska inflacija se je v letu 2025 postopno umirjala ter se
približala ciljni ravni pri 2 odstotkov, kar je omogočilo nadaljnjo normalizacijo denarne politike Evropske centralne
banke. ECB je v prvi polovici leta štirikrat znižala ključne obrestne mere, depozitna obrestna mera pa je ob koncu leta
2025 znašala 2,00 odstotka.
V Sloveniji je bila gospodarska rast v letu 2025 1,1 odstotna, ob 2,5 odstotni inflaciji. Trg dela je v Sloveniji ostal tesen,
stopnja brezposelnosti pa se je gibala okoli 3,7 odstotka.
Nižje obrestne mere so se odrazile v zmernem pritisku na neto obrestne prihodke, hkrati pa spodbudile kreditno
aktivnost, predvsem na področju stanovanjskih in potrošniških posojil. Stabilno makroekonomsko in bančno okolje je
pozitivno vplivalo na kakovost kreditnega portfelja ter kapitalsko in likvidnostno pozicijo banke.
Finančno poslovanje
Skupina za leto 2025 izkazuje 42.879 tisoč evrov dobička po obdavčitvi, ki je za 0,9 odstotka višji kot v banki. Ker ni
bistvenih razlik med izkazi banke in Skupine, je zapis v nadaljevanju usmerjen zgolj na izkaze banke.
Banka je leta 2025 izkazala 43.923 tisoč evrov dobička pred obdavčitvijo (2024: 51.932 tisoč evrov). Dosegla je 14,88-
odstotni donos na kapital pred obdavčitvijo in 1,68-odstotni donos na aktivo pred obdavčitvijo.
Iz spodnje preglednice so razvidni ključni elementi izkaza poslovnega izida banke in Skupine.
(v tisoč EUR)
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Čiste obresti
76.275
89.799
75.770
89.446
Čisti neobrestni prihodki
30.478
27.047
37.375
32.797
Skupaj prihodki
106.753
116.846
113.145
122.243
Stroški dela, splošni in administrativni stroški
(58.558)
(54.937)
(59.629)
(55.989)
Stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in
sistem zajamčenih vlog
(3.180)
(2.412)
(3.180)
(2.412)
Amortizacija
(2.896)
(2.404)
(7.723)
(6.374)
Skupaj stroški
(64.634)
(59.753)
(70.532)
(64.775)
Oslabitve in rezervacije
1.804
(5.161)
1.775
(5.400)
Poslovni izid pred obdavčitvijo
43.923
51.932
44.388
52.068
Davek iz dohodka
(1.420)
(5.650)
(1.509)
(5.653)
Čisti poslovni izid
42.503
46.282
42.879
46.415
Čiste obresti znašajo 76.275 tisoč evrov, kar je 15,06 odstotka manj kot leta 2024, 16,96 manj od načrtovanih ob
predhodnem upoštevanju zniževanja ključnih obrestnih mer in povečanih obrestnih odhodkov iz naslova MREL
obveznosti.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
22
Neobrestni prihodki znašajo 30.478 tisoč evrov in so v primerjavi z letom 2024 višji za 12,7 odstotka. Najpomembnejši
del neobrestnih prihodkov v banki predstavljajo opravnine. Čiste opravnine so bile dosežene v višini 22.477 tisoč evrov,
kar je 17,6 odstotka več kot leta 2024. Najvišja rast opravnin je iz naslova prihodkov od opravnin iz odobrenih kreditnih
poslov, iz kartičnega poslovanja, danih jamstev in prihodkov od opravljanja drugih poslov (zavarovalne police ipd.).
Skupni stroški poslovanja so dosegli 64.634 tisoč evrov, kar je 8,17 odstotka več kot leta 2024. Med njimi imajo največji,
47,9-odstotni delež stroški materiala in storitev, stroškov dela je 42,7 odstotka, stroškov v zvezi z vplačili v sklad za
reševanje in sistem zajamčenih vlog je 4,9 odstotka, stroškov amortizacije pa prav tako 4,5 odstotka. Stroški dela so bili
za 6,5 odstotka višji kot v letu 2024, stroški materiala in storitev za 6,8 odstotka, stroški v zvezi z vplačili v sklad za
reševanje za 31,8 odstotka, stroški amortizacije pa za 20,5 odstotka.
Prihodki za oblikovanje rezervacij in oslabitev kreditnega portfelja in vrednostnih papirjev so leta 2025 za 1.804 tisoč
evrov presegli odhodke iz ukinitev rezervacij in odprave oslabitev kreditnega portfelja in vrednostnih papirjev (2024:
5.161 tisoč evrov odhodkov za oblikovanje rezervacij in oslabitev kreditnega portfelja in vrednostnih papirjev).
Vseobsegajoči donos, tj. čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi, je leta 2025 izkazoval 44.885 tisoč
evrov dobička (leta 2024: 47.246 tisoč evrov). Vključuje 42.503 tisoč evrov čistega dobička (2024: 46.282 tisoč evrov),
119 tisoč evrov izgube v zvezi s finančnimi naložbami v dolžniške finančne instrumente (2024: 1.834 tisoč evrov
dobičkov), 10 tisoč evrov aktuarskih čistih dobičkov (2024: 56 tisoč evrov), 3.160 tisoč evrov dobičkov v zvezi s
spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente (2024: 722 tisoč evrov izgub) in 669 tisoč evrov
obveznosti za davek (2024: 204 tisoč evrov obveznosti za davek).
Bilančna vsota banke se je v letu 2025 povečala za 231.973 tisoč evrov oziroma za 9,2 odstotka in je konec leta 2025
znašala 2.760.677 tisoč evrov. Glavni dejavnik rasti bilančne vsote so: rast kreditov nebančnemu sektorju, rast depozitov
nebančnega sektorja in izdane obveznice MREL.
Spodnja preglednica prikazuje ključne elemente izkaza finančnega položaja banke in Skupine.
(v tisoč EUR)
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Denar v blagajni, stanje na računih pri
centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah
386.584
386.281
386.584
386.281
Dani krediti bankam
11.189
18.645
11.189
18.645
Vrednostni papirji
358.878
374.661
358.878
374.661
Krediti nebančnemu sektorju
1.930.478
1.690.338
1.918.399
1.677.790
Osnovna sredstva
26.594
16.865
46.181
37.110
Naložbene nepremičnine
22.097
22.944
22.797
26.704
Naložbe v kapital odvisnih družb
8.478
6.406
-
0
Ostala aktiva
16.379
12.564
20.713
13.729
Skupaj sredstva
2.760.677
2.528.704
2.764.741
2.534.920
Obveznosti nebančnega sektorja
2.186.564
2.008.715
2.185.283
2.007.953
Obveznosti do bank in CB
72.229
94.820
72.229
94.820
Kapital
312.347
295.742
313.029
298.111
Ostala pasiva
189.537
129.427
194.200
134.036
Skupaj obveznosti in kapital
2.760.677
2.528.704
2.764.741
2.534.920
Plasiranje sredstev
Stanja v blagajni, na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah so se povečali za 303 tisoč evrov oziroma
za 0,1 odstotka. Njihov delež v aktivi je bil konec leta 2025 14,0-odstoten.
Krediti bankam, ki vključujejo depozite pri bankah, so se zmanjšali za –7.456 tisoč evrov oziroma za 40,0 odstotka. Konec
decembra 2025 je bil njihov delež v aktivi 0,4-odstoten.
Skupna vrednost portfelja vrednostnih papirjev banke je na zadnji dan leta 2025 znašala 358,9 milijona evrov in se je
glede na konec leta 2024, ko je znašala 374,7 milijona evrov, znižala za 15,8 milijona evrov. Velika večina naložb v
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
23
vrednostne papirje (287,8 milijona evrov) se uvršča v primerno finančno premoženje za zavarovanje obveznosti pri ECB.
S spodnje slike je razvidna bonitetna struktura naložb v dolžniške vrednostne papirje (bonitetna lestvica Fitch Rating
Ltd.).
Naložbe v kapital odvisnih družb so konec leta 2025 znašale 8.478 tisoč evrov, konec leta 2024 6.406 tisoč evrov.
Konec leta 2025 je bila banka udeležena v kapitalu desetih družb. Poleg naložb v odvisne družbe gre predvsem za
naložbe, ki jih je banka pridobila v postopku reševanja nedonosnih posojil, oz. gre za naložbe, ki so povezane z
opravljanjem dejavnosti banke (SWIFT, Sklad za reševanje bank).
Udeležbe v kapitalu, 31. 12. 2025:
Naziv subjekta
% v kapitalu
GB Leasing, d.o.o., Ljubljana
100,0000
Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj
100,0000
Filira, d. o. o.
100,0000
Addiko bank AG
5,1900
Eurofond-1, d. d., Tuzla
5,1119
Sklad za reševanje bank
3,5300
SAVA Turizem, d. d.
2,7290
Bernardin Arkade, d. d., Portorož – redne delnice
0,5860
Bernardin Arkade, d. d., Portorož – prednostne delnice
0,5860
SWIFT, La Hulpe, Belgija
0,0036
Krediti strankam, ki niso banke, so se povečali za 240.140 tisoč evrov oziroma za 14,2 odstotka. Njihov delež v strukturi
aktive banke je konec decembra 2025 znašal 69,9 odstotka.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
24
S spodnje slike je razvidna struktura kreditov strankam, ki niso banke, po segmentu strank.
Obseg bruto kreditnega portfelja se je v letu 2025 povečal za 13,2 odstotka na 1.969,3 milijona evrov, pri čemer se je
obseg bruto kreditov nebančnemu sektorju povečal za 13,7 odstotka na 1.958,1 milijona evrov.
S spodnje slike je razvidna struktura kreditov strankam, ki niso banke, po vrstah kreditov.
Tržni delež Gorenjske banke na kreditih nebančnemu sektorju je v letu 2025 zrasel za 0,28 odstotne točke in znaša
6,21 odstotka, pri tem znaša tržni delež na pravnih osebah 6,64 odstotka. Na področju financiranja pravnih oseb banka
skladno s strategijo ostaja usmerjena predvsem na segment mikro, malih in srednjih podjetij, na produkta faktoring in
specializirano financiranje s ciljem zmanjševanja tveganja koncentracije in čim večjo razpršitvijo kreditnih tveganj. Na
področju specializiranega financiranja se usmerjamo predvsem v financiranje stanovanjske gradnje, ki ga tehnično
obvladujemo s kombinacijo zunanjih referenčnih strokovnjakov, pri prodaji pa spodbujamo sinergijo s stanovanjskim
kreditiranjem.
Nadaljuje se trend rasti bruto kreditov prebivalstvu (brez lizinga), kjer je banka v letu 2025 glede na predhodno leto
zabeležila 25,8-odstotno rast. K temu so poleg konkurenčnih pogojev veliko pripomogla sklenjena partnerstva s
ponudniki komplementarnih storitev, uveljavljanje novih, učinkovitejših komunikacijskih in trženjskih kanalov ter
kontinuirano strokovno usposabljanje kreditnih svetovalcev.
Banka je v letu 2025 še naprej povečevala tudi obseg lizing portfelja. Na tem področju je v primerjavi z letom 2025
dosegla 5,5-odstotno rast, zlasti na račun široke in dobro organizirane posredniške oziroma partnerske mreže, po kateri
se je učinkovito odzivala na povpraševanje.
Ob koncu leta 2025 je banka imela 22.097 tisoč evrov naložbenih nepremičnin, na ravni Skupine pa ta znesek znaša
22.797 tisoč evrov. Gre za nepremičnine, ki jih je banka dobila v postopku unovčevanja zavarovanja slabih posojil.
0
200
400
600
800
1.000
1.200
1.400
1.600
1.800
2.000
2.200
31. 12. 2024 31. 12. 2025
Krediti, razen sindiciranih kreditov Odkupljene terjatve
Terjatve iz finančnega najema Sindicirani krediti
V mio EUR
0
200
400
600
800
1.000
1.200
1.400
1.600
1.800
31. 12. 2024 31. 12. 2025
Krediti pravnim osebam Krediti državi Krediti prebivalstvu
V mio EUR
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
25
Viri financiranja
Obveznosti do strank, ki niso banke, so se povečale za 177.849 tisoč evrov oziroma za 8,9 odstotka. Njihov delež v
strukturi pasive je konec leta 2025 znašal 79,2 odstotka.
V sestavi obveznosti nebančnega sektorja prevladujejo vloge prebivalstva, ki so se povečale za 62.924 tisoč evrov
oziroma za 4,3 odstotka. V strukturi pasive so zastopane s 54,9 odstotka. Obveznosti do nebančnih pravnih oseb so
konec decembra 2025 zajemale 24,3 odstotka virov sredstev in so bile v primerjavi s koncem prejšnjega leta višje za
114.925 tisoč evrov oziroma za 20,7 odstotka.
S spodnje slike je razvidna struktura obveznosti banke.
Obveznosti do bank, ki vključujejo vloge in kredite poslovnih bank ter obveznosti do centralne banke, so se zmanjšale
za 22.590 tisoč evrov oziroma za 23,8 odstotka. Njihov delež je konec leta 2025 v strukturi pasive znašal 2,6 odstotka.
Dolgoročna zadolženost pri poslovnih bankah znaša 29,9 milijona evrov. 50 milijonov evrov podrejenega dolga je bilo
vrnjeno AIK banki, ostale so le še obveznosti do drugih bank.
Obveznice MREL in podrejene obveznice
Gorenjska banka je 22. novembra 2023 z namenom izpolnitve zahteve MREL uspešno izdala MREL obveznice z oznako
GB02 v vrednosti 72,6 milijona evrov, ki so bile ponujene dobro poučenim vlagateljem doma in v tujini. Na dan 22. 11.
2024 je Gorenjska banka izdala dodatno količino MREL obveznic z oznako GB02 v vrednosti 27,4 milijona evrov. Banka
ima po stanju na dan 31. 12. 2025 izdanih skupaj za 100 milijonov evrov MREL obveznic.
Obveznica ima dospelost 22. 11. 2027 leta z možnostjo predčasnega odpoklica po 22. 11. 2026. Obresti na glavnico se
obračunavajo po obrestni meri 9,25 % letno.
Gorenjska banka, d. d., se po merilih Evropske centralne banke (ECB) od začetka leta 2021 v Sloveniji uvršča v skupino
pomembnih bank, ki so pod neposrednim nadzorom ECB. Banka je zato zavezana tudi izpolnjevanju s strani regulatorja
vnaprej določene višine kapitala in kvalificiranih obveznosti (t. i. MREL), in sicer s ciljem večje varnosti za komitente
banke ter trdnosti bančnega sistema.
Gorenjska banka, d.d. je 16.10.2025 na mednarodnem trgu izdala podrejene obveznice z oznako GBT01 v nominalni
vrednosti 60 mio EUR.
Obveznica ima dospelost na dan 16. 10. 2035 z možnostjo predčasnega odpoklica po 16. 10. 2030. Obresti na glavnico
se obračunavajo po obrestni meri 6,75 % letno.
0
500
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000
31. 12. 2024 31. 12. 2025
Obveznosti do pravnih oseb Obveznosti do prebivalstva
Obveznosti do bank MREL obveznice
V mio EUR
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
26
Kapital in kapitalska ustreznost
Celotni kapital banke znaša 312.347 tisoč evrov in se je v letu 2025 povečal za 16.605 tisoč evrov, tj. za 5,6 odstotka. Na
povečanje je vplival dobiček tekočega leta (42.503 tisoč evrov), izplačilo dividend (28.280 tisoč evrov) ter negativni
učinek drugega vseobsegajočega donosa. Knjigovodska vrednost delnice, izračunana iz celotnega kapitala banke, je
konec leta 2025 znašala 878,06 evra (2024: 831,38 evra).
Kapital za obvladovanje tveganj (regulatorni kapital) je konec decembra 2025 znašal 319.682 tisoč evrov (2024:
312.318 tisoč evrov). Sestavljen je iz najkakovostnejšega navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) in dodatnega
temeljnega kapitala (T2).
Količnik kapitalske ustreznosti skupnega kapitala se je v letu 2025 znižal za 1,22 odstotne točke in je konec decembra
2025 znašal 17,30 odstotka (2024: 18,52 odstotka), količnik kapitalske ustreznosti navadnega lastniškega temeljnega
kapitala pa je v letu 2025 znašal 14,08 odstotka. Banka za izračun kapitalskih zahtev za kreditna tveganja uporablja
standardizirani pristop, za izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja pa enostavni pristop. Več o kapitalski
ustreznosti v računovodskem delu poročila (pojasnilo 7.5).
S spodnje slike je razvidno gibanje kapitala in količnikov kapitalske ustreznosti banke.
Upravljanje tveganj
Banka namenja veliko pozornosti razumevanju, spremljanju, identifikaciji, merjenju in upravljanju tveganj, saj to
zahtevajo dogajanja v širšem ekonomskem prostoru in finančnem sistemu kot tudi namera banke, da sledi in v svoj
sistem upravljanja tveganj vključuje nove razvojne vidike, kot jih prinašajo dobre poslovne prakse bank in spreminjajoče
se regulatorno okolje. Sistem upravljanja tveganj ostaja pomemben element strategije in uspešnosti poslovanja banke.
Cilj banke pri upravljanju tveganj na dolgoročni osnovi in odnos banke do tveganj je tudi upoštevanje tveganja iz
makroekonomskega okolja, v katerem banka deluje.
Eno ključnih načel upravljanja tveganj opredeljuje, da morajo biti vsa prevzeta tveganja ovrednotena in vključena v
postavljene mere dobičkonosnosti. To načelo se udejanja tako, da so stroški prevzetih tveganj »ex-ante« vključeni v
strukturo obrestnih pribitkov (kreditni kalkulator). Tveganju prilagojena dobičkonosnost je sestavni del Poslovne
strategije in novih naložb.
Izhodišča in osnovna načela sistema upravljanja tveganj so podrobneje opredeljena v Strategiji upravljanja tveganj in
Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki predstavljata krovna dokumenta celovitega sistema upravljanja tveganj.
Strategija upravljanja tveganj določa cilje banke pri upravljanju tveganj na dolgoročni osnovi in odnos banke do tveganj,
ki jim je izpostavljena ali jim utegne biti izpostavljena, upoštevaje tveganja iz makroekonomskega okolja, v katerem
banka deluje, ter strateških ciljev, ki so opredeljeni v veljavni Poslovni strategiji banke. Banka izpolnjuje lokalne zahteve
s področja upravljanja tveganj in je hkrati usklajena tudi z zahtevami bančne skupine.
243
262
260
50
18,52 %
18,52 %
17,30 %
0,0 %
2,0 %
4,0 %
6,0 %
8,0 %
10,0 %
12,0 %
14,0 %
16,0 %
18,0 %
20,0 %
0
50
100
150
200
250
31. 12. 2023 31. 12. 2024 31. 12. 2025
CET1 T2 Količnik skupnega kapitala
V mio EUR
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
27
V Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj banka na najvišji ravni opredeljuje tipe tveganj in toleranco do posameznih
vrst tveganj, ki jih je pripravljena in sposobna prevzeti za dosego zastavljenih ciljev ter predstavljajo spodbude in
omejitve v procesu sprejemanja poslovnih odločitev v banki. Banka nagnjenost k prevzemanju tveganj poleg
kvalitativnih usmeritev na najpomembnejših področjih opredeljuje tudi kvantitativno usmeritev skozi nabor ključnih in
podpornih kazalnikov tveganja. Opredelitve in ključni kazalniki, ki so opredeljeni v Strategiji upravljanja tveganj in Izjavi
o nagnjenosti k prevzemanju tveganj, so tudi izhodišče za opredelitve internih politik, metodologij in spremljanja
posameznih vrst tveganj ter podlaga za postavitev podrobnejšega limitnega sistema v vseh segmentih tveganj. Cilj
upravljanja limitov je zagotoviti popoln nadzor nad profilom tveganja in zanesljivo izvedbo Strategije upravljanja tveganj,
vključno z ustreznim spremljanjem in eskalacijo aktivnosti, ki lahko pomembno vplivajo na profil tveganosti banke.
Upravljanje kapitala je stalen proces določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kakovosti kapitala tako po prvem
(regulatornem) stebru kot tudi po drugem stebru (notranjem pristopu – ICAAP). Banka ima sistem upravljanja kapitala
opredeljen v Politiki upravljanja kapitala. Cilj upravljanja kapitala je učinkovita poraba razpoložljivega kapitala, ki
zagotavlja:
• varnost in dobičkonosnost poslovanja na ravni banke;
• visoko stopnjo zaupanja vseh deležnikov;
• izpolnjevanje regulatornih zahtev s področja kapitalske ustreznosti;
• ohranjanje močne kapitalske osnove za podporo razvoju poslovanja;
• sposobnost nadaljnjega zagotavljanja ustreznih donosov in koristi za delničarje;
• doseganje ustrezne kapitalske ustreznosti v procesu ICAAP.
S sistemom upravljanja kapitala banka za optimalno doseganje strateških ciljev vzpostavlja tudi podlage za
transparentno in optimalno ekonomsko alokacijo kapitala po posameznih poslovnih področjih na podlagi meril
tveganjem prilagojene dobičkonosnosti.
Cilj upravljanja kapitala je tudi zagotavljanje dolgoročne in stabilne donosnosti naložbe lastnikov skozi izplačila dividend
na podlagi vnaprej definiranih meril dividendne politike, ki banki omogoča vzdržno poslovanje, rast in doseganje
strateških ciljev na dolgi rok, zadovoljstvo vseh deležnikov in stabilno lastniško strukturo banke.
Poleg upravljanja kapitala ima banka vzpostavljen tudi proces upravljanja likvidnostnega tveganja s pomočjo
likvidnostnih vrzeli, stresnega testiranja, merjenja obdobja preživetja ter spremljanja regulatornih in strukturnih
količnikov oziroma kazalnikov za spremljanje likvidnostnega tveganja, kar banki omogoča definiranje in izvajanje
preventivnih ukrepov za znižanje prihodnjih izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju.
Banka s celovito obravnavo tveganj in njihovih potencialnih učinkov na njeno poslovanje v okviru procesov ICAAP
(Internal Capital Adequacy Assessment Process), ILAAP (Internal Liquidity Adequacy Assessment Process) in izvajanja stresnih
testiranj zagotavlja tudi podlage za pravočasno sprejemanje ustreznih poslovnih odločitev na vseh ravneh odločanja.
Izpostaviti je treba, da stresno testiranje ni orodje za napovedovanje, temveč orodje za upravljanje poslovanja, ki banki
pomaga upravljati odnos med tveganjem in donosnostjo ter ponuja v prihodnost usmerjen pogled pri upravljanju profila
tveganja skladno z nagnjenostjo k prevzemanju tveganj in Strategijo upravljanja tveganj.
V nadaljevanju so podrobneje opisani ključni elementi izpostavljenosti in upravljanja kreditnih, tržnih in likvidnostnih
tveganj banke v letu 2025. Podrobnejše informacije o upravljanju tveganj in izpostavljenosti banke posameznim
tveganjem so razkrite v računovodskem poročilu banke in Skupine (poglavje 7) ter ločenem dokumentu »Razkritja
dodatnih informacij za leto 2025«, ki vsebujejo razkritja skladno z delom 8 Uredbe EU 575/2013, določbami ZBan-3 in
zahtevami MSRP9.
Kreditna tveganja
Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, ki nastane kot posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi katerega koli
razloga ne izpolni svoje finančne ali pogodbene obveznosti do banke, delno ali v celoti. Upravljanje kreditnega tveganja
je bistvenega pomena za varno poslovanje banke. Skrbno upravljanje kreditnega tveganja vključuje nadzor in zmanjšanje
kreditnega tveganja prek različnih vidikov, kot so kakovost in struktura naložb, koncentracija, zavarovanje naložb,
ročnost, valuta, vrsta kredita, deželno tveganje in preostala tveganja.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
28
Cilj upravljanja kreditnega tveganja v banki je doseganje in ohranjanje kakovosti in razpršenosti kreditnega portfelja, ki
zagotavlja stabilno poslovanje ter preudarno upravljanje razmerja med tveganjem in donosom.
Banka se je na nadaljnjo negotovost v makroekonomskem okolju v tekočem letu odzvala s poglobljeno identifikacijo
povečanega kreditnega tveganja. Poleg geopolitičnih tveganj je banka kot ključne izzive prepoznala upočasnjevanje
gospodarske rasti ter tveganja v avtomobilistični in jeklarski industriji. V ta namen je banka v oblikovala tri dodatne
opazovalne sezname, t.i. opazovalni seznam avtomobilske industrije, opazovalni seznam jeklarske industrije ter
opazovalni seznam »US trade« carin. V letu 2025 je banka dopolnila metodologijo MSRP 9 – tako v delu redne kalibracije
parametrov kreditnega tveganja (PD, LGD, CCF in SICR) kot tudi posodobitev parametra LGD, pri čemer je uvedla ločene
vrednosti za portfelj Specialized Lending RRE in portfelj poslov s fizičnimi osebami brez zavarovanja s pomembno
zamudo, daljšo od dveh let. Banka je oblikovala dodatne oslabitve skozi proporcionalno povečanje verjetnosti neplačila
na celotnem portfelju. V letu 2025 je banka implementirala nov bonitetni model za fizične osebe, ki določa boniteto na
ravni komitenta in ne več na ravni posamezne partije, kot je veljalo pri prejšnjem modelu, hkrati pa omogoča ustreznejšo
diferenciacijo kreditnega tveganja med komitenti.
Skladno s Strategijo upravljanja tveganj Gorenjske banke d.d., Kranj in Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj
Gorenjske banke d.d., Kranj banka nagnjenost k prevzemanju kreditnega tveganja opredeljuje s ključnimi in podpornimi
metrikami oziroma kazalniki na področju kakovosti in strukture naložbenega portfelja.
Banka je v letu 2025 v sklopu procesa ICAAP (Internal Capital Adequacy Assessment Process) nadaljevala z nadgradnjo
procesa identifikacije posameznih vrst tveganj v smislu popisa vseh tveganj (Risk inventory) ter oceno materialnosti vseh
popisanih tveganj z enotnimi metodologijami na ravni Skupine. Pomemben korak pri nadgradnji ICAAP v preteklem letu
je bilo tudi povezanost normativne in ekonomske perspektive, pri čemer izračun tveganju prilagojene aktive temelji na
uporabi pristopa IRB. Z ekonomske perspektive je bil notranji kapital (kapital za kritje tveganj) izračunan tako, da
vključuje morebitne skrite izgube, pri čemer so vključena vsa pomembna tveganja, identificirana v procesu ocene
materialnosti tveganj. V ekonomski perspektivi so upoštevane tudi specifične ranljivosti banke, ki zahtevajo poseben
način obravnave in sicer sta to portfelj »Specialized lending« in Leasing portfelj. Podobno kot leto prej, je banka za
posebno obravnavo a»Specialized lending« portfelja uporabila t.i. »Supervisory Slotting Criteria Approach«, ko
institucija ni sposobna oceniti verjetnosti plačilne nesposobnosti (PD) ali kadar ocene PD institucije ne izpolnjujejo
zahtev ocenjevanja PD. V takih primerih CRR določa nabor uteži tveganj, ki temeljijo na klasifikaciji v pet kategorij, in
sicer ob upoštevanju osnovnega kreditnega tveganja in preostale dobe zapadlosti. Banka se je odločila za uporabo
približka tovrstnega pristopa v ekonomski perspektivi ICAAP, saj predstavlja najbolj celovit in hkrati izvedljiv pristop v
primeru portfelja »Specialized Lending«. Poleg omenjenega je banka v sodelovanju s Skupino nadgradila tudi okvir
stresnega testiranja, pri čemer je bila izvedena validacija predpostavk stresnega testiranja, poseben poudarek pa je bil
namenjen povezavi med stresnim testiranjem in kapitalskim načrtom ter na tak način zagotovila usklajenost ICAAP in
ILAAP.
Iz spodnje preglednice so razvidni ključni kazalniki kreditnega tveganja v banki.
Sprememba v letu
V tisoč EUR
31. 12. 2025
31. 12. 2024
v tisoč EUR
v %, o. t.
Bruto kreditni portfelj
1
2.331.937
2.102.213
229.724
10,9 %
Krediti nebančnemu sektorju
1.962.016
1.725.116
236.900
13,7 %
Nedonosni krediti (NPL)
2
47.511
44.930
2.581
5,7 %
Pokritje portfelja z oslabitvami in prilagoditvami vrednosti
1,4 %
1,8 %
(0,4) o. t.
Delež nedonosnih kreditov (NPL)
3
2,0 %
2,1 %
(0,1) o. t.
Stopnja pokritja nedonosnih kreditov (NPE)
4
32,8 %
37,0 %
(4,2 ) o. t.
o. t. – odstotna točka
1 – bruto kreditni portfelj (bilančna izpostavljenost): bruto krediti bank in nebančnih strank in druga finančna sredstva ter vloge pri
bankah in centralni banki
2 – bruto nedonosni krediti (bilančna izpostavljenost) in druga finančna sredstva
3 – osnovo za izračun deleža NPL predstavlja izpostavljenost po definiciji smernic EBA Risk Dashboard (bilančna izpostavljenost
nedonosnih kreditov/bilančna izpostavljenost portfelja kreditov in drugih finančnih sredstev ter vlog pri bankah in centralni banki)
4 – stanje slabitev za NPE v primerjavi z NPE
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
29
S spodnje slike je razvidna bonitetna struktura kreditov strank, ki niso banke, po stanju dne 31. decembra 2025:
Likvidnostno tveganje
Omogoča izpolnitev svojih dospelih obveznosti, minimizira stroške vzdrževanja likvidnosti, predvideva izredne
likvidnostne razmere in pravočasno izvaja ukrepe za ponovno vzpostavitev ustrezne likvidnostne pozicije banke.
Upravljanje likvidnostnega tveganja poleg usklajevanja, spremljanja in merjenja denarnih tokov iz naslova poslovanja
banke in njenih komitentov predstavlja tudi zagotavljanje ustreznega obsega in strukture virov financiranja in
likvidnostnih rezerv. V letu 2025 je na likvidnost banke še vedno pomembno vplivala struktura virov financiranja banke.
Delež vlog nebančnega sektorja se je v letu 2025 zmanjšal za 0,7 odstotne točke glede na konec leta 2024 in znaša 89,3
odstotkov gledano na skupne obveznosti banke, glede na vire financiranja pa znaša delež 79,2 odstotka. V okviru
celotnega deleža vlog glede na vire financiranja glavnino še vedno predstavljajo vpogledne vloge, in sicer v višini 69,7
odstotka. V primerjavi s koncem leta 2024 se je delež vpoglednih vlog povečal za 1,2 odstotne točke. Posledica povečanja
vpoglednih vlog se kaže predvsem zaradi spremembe ročnosti fizičnih oseb, zaradi nižje obrestne mere za vezave nad
enim letom.
Finančni viri banke so razpršeni in pretežno izhajajo iz vlog nebančnega sektorja, kar banki zagotavlja stabilen finančni
položaj, povečuje zanesljivost poslovnega modela banke in omogoča dolgoročno rast obsega kreditnega portfelja banke.
Banka je v letu 2025 skrbela za usklajenost aktov s področja likvidnostnega likvidnostnim tveganja s skupino AIKGroup.
Tako je sprejela skupinski okvir upravljanja likvidnostnega tveganja in stresnih testov (Group Framework on Liquidity
Risk Management and Liquidity Stress Testing), skupinsko politiko o stresnih testih (Group Policy on Stress test), okvir
LCP (Group Framework on Liquidity Contingency plan). V okviru sprejetih dokumentov je tako posodobila letne limite
izpostavljenosti posamezni podvrsti likvidnostnega tveganja, formalno sprejela nov indikator LCR forecast, ki predstavlja
napoved količnika LCR za prvi prihajajoči konec meseca.
Banka je v celotnem obdobju leta 2025 razpolagala z zadostnim obsegom in ustrezno strukturo sekundarne likvidnosti
ter izpolnjevala mejo za obdobje preživetja kot tudi likvidnostni položaj (CBC). Poleg ustreznih likvidnostnih rezerv banka
mesečno izvaja prav tako povratni stresni test likvidnostnih kazalnikov (količnik likvidnostnega kritja – LCR, količnik
potrebnega stabilnega financiranja – NSFR ter razmerje med posojili in depoziti – LTD). V okviru spremljanja tveganj
banka mesečno kot tudi dnevno nadrejeni bančni skupini poroča dnevni količnik LCR in NSFR ter izpostavljenost do bank.
Presežno kratkoročno likvidnost je banka uravnavala predvsem z odobravanjem kratkoročnih likvidnostnih kreditov na
medbančnem denarnem trgu in 285,9 milijona evrov mejnega depozita pri ECB prek noči ter z visokimi stanji na računih
in investiranjem v vrednostne papirje. Zaradi presežne likvidnosti skozi vse leto se banka na kratkoročnem medbančnem
denarnem trgu v letu 2025 ni zadolževala izven skupine, tekom leta leta 2025 je banka redno dnevno izvajala plasiranja
prek noči (mejni depozit) pri ECB.
Banka v letu 2025 ni najela novih sredstev iz naslova uporabe centralnobančnih likvidnostnih operacij TLTRO III (targeted
longer-term refinancing operation), pri katerih – na podlagi zastave vrednostnih papirjev, ki imajo status primernega
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
30
finančnega premoženja – lahko pridobi vire financiranja, potrebne za usklajevanje ročnosti bilance banke. Banka konec
leta 2025 ni imela nobene zadolženosti do ECB.
Po izdajal MREL obveznic v letih 2023 in 2024 v skupnem znesku nominalno 100 milijonov EUR, je banka oktobra 2025
izdala za nominalno 60 milijonov EUR novih podrejenih obveznic, namenjenih v dodatni kapital banke. Obveznice z
dospelostjo 16. 10. 2035 vključujejo možnost predčasnega odpoklica po petih letih od datuma izdaje. V prvih petih letih
bo glavnica obrestovana po fiksni obrestni meri 6,75 % letno, nato pa se bo obrestna mera prilagodila glede na takratne
tržne razmere. Obveznice bodo uvrščene na trg MTF Luksemburške borze. Z izdajo podrejene obveznice je banka
poplačala podrejeni dolg v višini 50 milijonov EUR do AikBanke.
Banka redno izračunava in spremlja regulatorno predpisana količnika – količnik likvidnostnega kritja (LCR) in količnik
neto stabilnih virov financiranja (NSFR). Banka količnik LCR izračunava mesečno, NSFR pa četrtletno, in sicer po stanju
na zadnji dan v mesecu. Poleg mesečnega spremljanja banka dnevno spremlja in izračunava oba kazalnika likvidnosti,
tako LCR kot tudi NSFR, ter dnevno poroča svoji Skupini. Med letom 2025 sta se oba kazalnika gibala nad regulatornim
in internim limitom.
Tržno tveganje
Med tržnimi tveganji je za banko najpomembnejše še obrestno tveganje. Banka spremlja in upravlja izpostavljenost
obrestnemu tveganju na podlagi metodologije obrestnih vrzeli in testa učinkov izjemnih primerov za različne scenarije
gibanja obrestnih mer na obrestne prihodke in ekonomsko vrednost kapitala banke.
Občutljivost banke na spremembe ravni obrestnih mer in učinki stresnih scenarijev na neto obrestne prihodke so se v
letu 2025 znižali glede na raven ob koncu leta 2024 (za 7 milijonov evrov), vpliv na ekonomsko vrednost kapitala banke
v letu 2025 pa se je glede na preteklo leto 2024 zvišal (za 4,7 milijona evrov) – gledano po najslabšem scenariju.
Poslabšanje oz. zvišanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala je izviralo iz povišanega plasiranja dolgoročnih
produktov z fiksno obrestno mero, predvsem stanovanjskih kreditov, nadomestila podrejenega dolga z podrejeno
obveznico in pa približevanje dospetju izdane MREL obveznice.
Valutnemu tveganju je banka izpostavljena minimalno, narava njenega poslovanja omogoča nizke limite izpostavljenosti
po posameznih tujih valutah in skupni odprti poziciji. Banka spremlja in izvaja upravljanje stanj ter o tem dnevno poroča
bančni skupini. Z vidika vpliva na poslovanje banke valutna tveganja zato niso pomembna. Kljub temu ima banka
opredeljen limit za skupno valutno tveganje (FX-kazalnik tveganja) kot tudi posamezne limite po posamezni valuti,
katere smo posodobili decembra 2025.
V januarju 2026 je na podlagi skupinske politike banka sprejela posodobljeno politiko upravljanja z tržnim tveganjem.
Banka je izpostavljena le valutnemu tveganju, tržnemu tveganju, ki izhaja iz trgovalne knjige, pa banka ni izpostavljena,
saj v letu 2025 ni imela trgovalnih pozicij.
Operativna tveganja
Sistem in povezani procesi upravljanja operativnih tveganj temeljijo na interno vzpostavljeni metodologiji in pri tem
upoštevajo značilnosti banke kot celote, njeno velikost, organizacijo in obseg poslovanja. V letu 2025 je banka izvajala
interna izobraževanja in spremljala, merila vnose pri upravljanja operativnih tveganj, s tem je zagotovila boljše zavedanje
in razumevanje ter višjo kakovost zaznavanja potencialnih in poročanja realiziranih operativnih tveganj oziroma izgub.
Banka ima v okviru sistema upravljanja operativnih tveganj določene odgovornosti, popisane ključne procese
identifikacije za spremljanje, ocenjevanje, obvladovanje in upravljanje operativnega tveganja ter opredeljeno poročanje
za operativna tveganja v banki in njenih odvisnih družbah in opredeljeno poročanje regulatorju. V okviru Politike
upravljanja operativnega tveganja ima banka opredeljen še podrejeni dokument z naslovom Modul ocenjevanja
zunanjih izvajalcev, v katerem so opredeljeni postopek ocenjevanja tveganja zunanjega izvajalca, odgovornosti po
posameznih sektorjih, struktura same ocene in opredelitev končne ocene tveganja vseh zunanjih izvajalcev ter potrebna
dodatna kapitalska zahteva.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
31
Proces upravljanja operativnega tveganja je sestavljen iz dveh temeljnih procesov:
• procesa identifikacije in upravljanja potencialnih operativnih tveganj z namenom njihove pravočasne zaznave
in ocene mogočih učinkov ter opredelitve načina obvladovanja potencialnih operativnih tveganj (samoocena –
self assessment, proaktivno delovanje) in
• procesa upravljanja škodnih dogodkov, pritožb in incidentov realiziranih operativnih tveganj, ki omogoča
zaznavo, poročanje in oceno škode realiziranih operativnih tveganj; jedro tega je sporočanje le-teh v enotno
bazo škodnih dogodkov (reaktivno delovanje banke).
Proces je integriran v vse poslovne funkcije in pomembne procese banke ter zajema vse zaposlene.
Banka je v letu 2025 opisani sistem identifikacije potencialnih operativnih tveganj tudi v praksi spremljala skozi nabor
ključnih kazalnikov operativnih tveganj, ki s svojimi trendi nakazujejo možnost povečevanja operativnih tveganj v
poslovanju banke, ter s spremljanjem javno dostopnih informacij o operativnih tveganjih in škodnih dogodkih, ki so se
realizirali institucijam v finančnem sektorju, ali sorodnih dejavnostih in bi potencialno lahko predstavljali tveganje tudi
za poslovanje banke. Ključne kazalnike in Samooceno banka spremlja letno in informacije o njihovih trendih vključuje
tudi v poročila za pristojne organe upravljanja.
Dodatno nadgradnjo procesa upravljanja operativnih tveganj predstavlja tudi vzpostavitev sistema notranjih kontrol, ki
ga je banka uvedla s sprejetjem skupinske procedure po notranjih kontrolah. V sklopu teh je banka popisala svoje
procese in prepoznala kontrolne točke, ki so pokazale, da so notranje kontrole v banki ustrezne.
Vzpostavljeni sistem upravljanja operativnega tveganja banki zagotavlja, da je realizirana neto škoda v letu 2025 dosegla
manj kot 7,0 odstotka kapitalske zahteve za operativna tveganja, ki jo skladno z določili Uredbe CRR banka izračunava
po enostavnem pristopu. Povečanje deleža neto izgub v kapitalski zahtevi v višini 2,6 odstotne točke glede na leto 2024,
je predvsem posledica povečanja škodnih dogodkov v odvisni družbi GB Leasing (odtujevanje vozil, kupljenih na lizing s
strani kupcev), vendar se banka pri tem pravočasno in odgovorno odzove z vložitvijo kazenskih prijav na ustrezne pravne
organe. Posledično banka pričakuje, da v končni fazi banka pri teh škodnih dogodkih ne bo utrpela neto izgube, postopki
pred sodišči pa so časovno precej dolgotrajni.
Razvojni projekti
V letu 2025 je banka nadaljevala s projekti digitalizacije na vseh področjih bančnega poslovanja. Banka v svojih rešitvah
stremi k iskanju sodobnih, varnih produktov in storitev z usmerjenostjo na čim boljšo uporabniško izkušnjo za svoje
stranke.
Na področju poslovanja s prebivalstvom smo v letošnjem letu naredili pomemben korak naprej pri razvoju digitalnih
storitev. Z nadgradnjami spletne rešitve Link in mobilne aplikacije Link m smo dodatno izboljšali uporabniško izkušnjo
ter strankam omogočili še enostavnejše in hitrejše bančno poslovanje. V mobilni banki zdaj strankam omogočamo tako
hiter in enostaven najem kredita z digitalnim podpisom kot tudi pregleden nadzor nad obroki kreditne kartice
Mastercard.
Banka je v letu 2025 veliko pozornost namenjala obstoječim procesom, njihovo optimizacijo in pripravo načrtov za
nadaljnjo digitalizacijo le teh vse s ciljem izboljšanja uporabniške izkušnje.
Na področju pravnih oseb smo v letu 2025 v sklopu načrtovane digitalizacije procesov potekala nadgradnja kreditnega
procesa za odobravanje mikro ter malim in srednje velikim podjetjem kamor smo uspešno vključili tudi odobravanje
garancijskih poslov.
V zadnjem kvartalu leta je banka izvedla celovito migracijo podjetij iz link C na novejši rešitvi Halcom MultiPay in HAL E-
Bank, ki prinašata izboljšano uporabniško izkušnjo, večjo varnost ter sodobne funkcionalnosti za učinkovitejše
poslovanje.
Banka v letu 2026 načrtuje menjavo centralno bančne aplikacije pravnih oseb na enotno platformo za celotno banko,
kar je pomenilo, da je bil največji del razvojnih aktivnosti namenjen temu projektu.
Gorenjska banka je kot eden izmed vodilnih ponudnikov faktoringa na slovenskem trgu v letu 2025 nadaljevala z
aktivnostmi nadaljnje izboljšave digitalne platforme E-faktoring, s katero svojim komitentom že več let omogoča hitro
in varno brezpapirno poslovanje.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
32
Na področju kartičnega poslovanja smo uvedli sodobni plačilni rešitvi Google Pay in Garmin Pay, v letu 2026 pa bo
ponudbo dopolnil še Apple Pay. Ob tem pripravljamo tudi inovativne »wearables« rešitve, ki bodo strankam omogočile
brezstično plačevanje s pametnimi prstani in zapestnicami.
Za trgovce, ki kartična plačila sprejemajo preko naše banke, smo predstavili tudi nov POS portal, ki omogoča enostaven
in pregleden pregled nad kartičnimi transakcijami ter učinkovitejše upravljanje poslovanja.
V letu 2025 je banka skladno z zakonodajnimi zahtevami uvedla takojšnja plačila in svoje storitve prilagodila zahtevam
Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI). Vezano na povečano povpraševanje s strani
potencialnih strank je banka razširila svojo ponudbo sefov, ki so strankam na voljo v treh poslovnih enotah Ljubljana-
Dunajska, Kranj-Bleiweisova, Škofja Loki in Radovljici.
V sklopu prizadevanj za čim boljšo uporabniško izkušnjo strank Gorenjske banke, je banka v letu prenovila proces
obravnave pritožb strank ter izboljšala delovanje internega kontaktnega centra.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT)
Banka je v letu 2025 nadaljevala z izvajanjem IKT strategije za obdobje 2024–2026, katere cilj je zagotavljanje stabilne,
varne in učinkovite podpore poslovnim procesom, nadaljnja digitalizacija storitev ter postopno zmanjševanje
kompleksnosti IKT okolja. Poseben poudarek je bil namenjen konsolidaciji informacijskih rešitev in odpravi posameznih
zastarelih sistemov, ki ne zagotavljajo več ustrezne podpore sodobnim poslovnim in regulatornim zahtevam.
Osrednji strateški projekt na področju IKT predstavlja Projekt NextCore, ki je v letu 2025 potekal kot eden najobsežnejših
transformacijskih projektov banke. Projekt predstavlja migracijo osrednjega bančnega sistema za pravne osebe ter
plačilnega sistema na platformo Hibis, ki jo banka že uporablja, in zahteva intenzivno sodelovanje skoraj vseh
organizacijskih enot banke. Projekt je usmerjen v dolgoročno konsolidacijo rešitev, zmanjševanje kompleksnosti IKT
okolja in odpravo individualnih zastarelih sistemov, ki niso več ustrezni za nadaljnji razvoj poslovanja.
Na področju razvoja in nadgradnje informacijskih rešitev je banka v februarju 2025 v produkcijo uvedla novo
avtomatizirano scoring aplikacijo za Faktoring, ki prispeva k večji avtomatizaciji in učinkovitosti procesa odločanja.
Nadaljevala se je modernizacija plačilnih sistemov z migracijo obstoječega sistema iz zastarelega okolja na sodobnejšo
platformo.
Poseben poudarek je bil namenjen projektu takojšnjih plačil, ki je bil po obsežnih pripravah in testiranjih uspešno dan v
produkcijo 9. oktobra 2025. Prehod v produkcijsko okolje je potekal brez večjih zapletov, kar potrjuje ustrezno tehnično
pripravljenost in učinkovito koordinacijo vseh vključenih deležnikov.
Na področju digitalizacije in podpore poslovnim procesom je bila v produkcijo uvedena prva faza rešitve Atlas –
Corporate Quick Loans (BPM), vključno z avtomatiziranim procesom garancij. Banka je nadaljevala tudi digitalizacijo
kartičnega poslovanja, pri čemer sta bila v letu 2025 uvedena Google Pay in Garmin Pay. Banka je ob koncu leta v pilotsko
produkcijo uvedla novo spletno in mobilno banko za fizične osebe, ki temelji na sodobni digitalni platformi. Nova rešitev
predstavlja osnovo za nadaljnji hiter razvoj digitalnih storitev ter izboljšano uporabniško izkušnjo komitentov.
Pomemben del aktivnosti je bil namenjen upravljanju podatkov in analitiki. Banka je nadaljevala razvoj skupinskega
podatkovnega skladišča. Banka se je intenzivno začela ukvarjati s projektom implementacije politike upravljanja s
podatki.
V okviru krepitve operativne odpornosti in izpolnjevanja regulatornih pričakovanj je banka v letu 2025 izvajala aktivnosti
za zaprtje priporočil ECB, izdanih v okviru stres testa na področju IKT in kibernetske odpornosti. Do 30. septembra 2025
je bila vzpostavljena centralna evidenca IKT sredstev (CMDB) kot enoten vir podatkov o IKT sredstvih, banka pa se je
dodatno okrepila z napredno zaščito pred izsiljevalskimi napadi.
V decembru 2025 so bile izvedene nove analize vpliva na poslovanje (BIA) ter posodobljeni postopki načrtov
neprekinjenega poslovanja in okrevanja po nesrečah (DRP). Posodobljeni postopki bodo predmet rednega testiranja v
letu 2026, z namenom nadaljnjega izboljševanja pripravljenosti banke na morebitne motnje v delovanju.
Z izvedenimi aktivnostmi je banka v letu 2025 dodatno okrepila stabilnost, odpornost in dolgoročno vzdržnost IKT okolja
ter zagotovila ustrezno podporo poslovnim ciljem in regulatornim zahtevam.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
33
Organizacijske in kadrovske spremembe
Organizacijski posegi
V letu 2025 je banka nadaljevala z izvajanjem načrtovanih organizacijskih prilagoditev, ki izhajajo iz strateških usmeritev,
regulatornih zahtev ter potrebe po večji učinkovitosti in odpornosti poslovanja. Spremembe so bile usmerjene v
nadaljnjo krepitev upravljanja nefinančnih tveganj, optimizacijo podpornih in organizacijskih funkcij, izboljšanje
projektnega upravljanja ter zagotavljanje ustrezne ravni informacijske in operativne varnosti. Njihov namen je bil
zagotoviti jasnejšo razmejitev pristojnosti, boljšo povezanost procesov ter učinkovitejše izvajanje nalog v vse
zahtevnejšem poslovnem in regulatornem okolju.
Na podlagi pregleda pristojnosti znotraj Sektorja strateškega upravljanja tveganj je bila izvedena reorganizacija, v okviru
katere so bile vsebine upravljanja operativnih tveganj prenesene iz Oddelka kontrolinga ne-kreditnih tveganj v dotedanji
Oddelek za upravljanje trajnostnega razvoja. Ta se je preimenoval v Oddelek nefinančnih tveganj.
Cilj spremembe je bil zagotoviti celovitejše in bolj integrirano upravljanje operativnih tveganj, vključno z vidiki
neprekinjenosti poslovanja, notranjih kontrol, upravljanja izgub iz operativnih dogodkov ter skladnosti z zahtevami na
področju trajnostnega poslovanja in korporativnega upravljanja. Prenos pristojnosti omogoča tesnejše povezovanje
operativnih tveganj z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi (ESG) tveganji, poenoteno obravnavo znotraj sistema
notranjih kontrol ter učinkovitejšo koordinacijo poročanja in izvajanja ukrepov skladno z zahtevami regulatorjev in
Skupine.
Vzpostavitev integriranega področja nefinančnih tveganj je okrepila preglednost in učinkovitost sistema upravljanja
tveganj ter izboljšala zmožnost celovitega poročanja o nefinančnih tveganjih.
V letu 2025 je bila izvedena tudi reorganizacija področja organizacije in projektnega upravljanja. Projektna pisarna
(PMO) se je združila z Oddelkom organizacije, celotno področje pa se je iz Sektorja kadrov in razvoja zaposlenih preneslo
v Sektor pravnih poslov, ki se je preimenoval v Sektor pravnih in splošnih poslov. Znotraj novega sektorja so bili
oblikovani trije oddelki:
• Oddelek pravnih poslov,
• Oddelek nabave, splošnih poslov in upravljanja nepremičnin,
• Oddelek organizacije, procesov in PMO.
Sprememba je bila izvedena z namenom optimizacije dela, boljše vsebinske povezanosti organizacijskih, procesnih in
projektnih nalog ter učinkovitejše podpore poslovnim in razvojnim iniciativam banke. Nova organiziranost omogoča
večjo preglednost odgovornosti, boljše usklajevanje projektov in procesnih izboljšav ter učinkovitejšo podporo
strateškim spremembam.
Sektor finančnega zakupa (Leasing) je postal samostojno področje dela, kar omogoča večjo osredotočenost na
specifičnosti poslovnega modela ter nadaljnji razvoj tega segmenta.
Na področju varnosti je banka v letu 2025 dodatno okrepila organizacijski okvir. Izvedena je bila reorganizacija, v okviru
katere je bila obstoječa funkcija Upravljanje informacijske varnosti preimenovana v Oddelek za informacijsko varnost,
varnost premoženja in neprekinjeno poslovanje ter umeščena neposredno pod upravo banke. S tem se je dodatno
poudaril strateški pomen informacijske varnosti, kibernetske odpornosti in neprekinjenosti poslovanja.
Nova ureditev omogoča boljšo koordinacijo varnostnih ukrepov ter večjo skladnost z regulatornimi zahtevami in
usmeritvami Skupine. Reorganizacija prispeva k večji odpornosti banke na varnostne grožnje ter k stabilnemu delovanju
v vse bolj digitaliziranem poslovnem okolju.
Vse organizacijske spremembe v letu 2025 so bile izvedene premišljeno, postopno in skladno s strateškimi cilji banke.
Prispevajo k večji učinkovitosti, boljši povezanosti procesov, večji preglednosti odgovornosti ter krepitvi upravljanja
tveganj in varnosti. S temi prilagoditvami je banka dodatno utrdila organizacijske temelje za trajnostno rast, skladnost z
regulatornimi zahtevami ter uspešno soočanje s prihodnjimi izzivi poslovnega okolja.
Družbena odgovornost in zadovoljstvo zaposlenih
Gorenjska banka je leta 2021 kot prva banka v Sloveniji prejela pristopni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec in
ga v naslednjih letih nadgradila v napredni certifikat. V letu 2025 smo področje družbene odgovornosti dodatno okrepili
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
34
ter pridobili napredni certifikat nivoja 2, kar potrjuje našo zavezanost k stalnemu izboljševanju delovnega okolja,
vključevanju zaposlenih in razvoju trajnostnih praks. V okviru certifikata Green Star smo v letu 2025 napredovali iz treh
na štiri zvezdice, kar odraža napredek na področju trajnostnega upravljanja, okoljskih standardov in odgovornega
poslovanja. Certifikat Green Star je neodvisni sistem ocenjevanja trajnostne naravnanosti organizacij, ki temelji na
preverjanju okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) praks ter stopnje njihove vpetosti v poslovni model.
Štiri zvezdice pomenijo, da banka dosega visoko raven zrelosti trajnostnega upravljanja. Napredovanje na štiri zvezdice
potrjuje, da banka ne izpolnjuje zgolj minimalnih zahtev, temveč trajnost obravnava kot integralni del poslovnega
modela in dolgoročne strategije. Certifikat tako krepi zaupanje deležnikov, podpira transparentnost ter potrjuje našo
usmerjenost v odgovorno, stabilno in dolgoročno vzdržno poslovanje.
V okviru ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in podpore zaposlenim smo v letu 2025 dodatno razširili nabor pravic,
med drugim z dodatnim prostim dnem ob vsaki okrogli obletnici zaposlitve, izrednim plačanim dopustom za starše otrok
2. razreda osnovne šole na prvi šolski dan in izrednim plačanim dnem za spremstvo otroka na informativni dan za vpis v
srednjo šolo.
S tem nadaljujemo z uresničevanjem zavez na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, s posebnim
poudarkom na podpori zaposlenim in usklajevanju poklicnega ter zasebnega življenja. Sodelovanje z uglednim globalnim
podjetjem Korn Ferry, vodilnim na področju zavzetosti zaposlenih in organizacijske učinkovitosti, smo v letu 2025
dodatno nadgradili. Poleg redne letne raziskave o zavzetosti in zadovoljstvu zaposlenih smo prvič izvedli tudi medletno
raziskavo, ki omogoča sprotno spremljanje napredka, hitrejše prepoznavanje trendov ter pravočasno prilagajanje
ukrepov. Redno merjenje zavzetosti postaja pomemben del našega upravljanja človeškega kapitala.
V letu 2025 smo nadaljevali tudi z razvojem internih programov, ki krepijo znanje, sodelovanje in organizacijsko kulturo.
Mentorski program, vzpostavljen v preteklih letih, ostaja pomemben del razvoja zaposlenih, platforma za širjenje
internega znanja pa omogoča boljšo izmenjavo strokovnih vsebin. Town Hall srečanja smo v letu 2025 razvili v redno
obliko odprte komunikacije med upravo in zaposlenimi, kar dodatno krepi kulturo sodelovanja, transparentnosti in
medsebojnega zaupanja.
Med ključnimi prednostmi Gorenjske banke ostajajo visoka usposobljenost zaposlenih, ustrezni viri ter jasna in
perspektivna strateška usmeritev, ki skupaj omogočajo stabilno rast in dolgoročni razvoj organizacije.
Število in struktura zaposlenih
Konec leta 2025 je Gorenjska banka zaposlovala 437 sodelavcev, kar predstavlja 0,7 % zmanjšanje v primerjavi s koncem
leta 2024. Delež zaposlenih po spolu je znašal 66,6 % žensk in 33,4 % moških. Kadrovsko področje je bilo zaznamovano
z izrazito dinamiko, saj so organizacijske, ekonomske in tehnološke spremembe pomembno vplivale na zaposlovanje in
mobilnost kadrov.
V letu 2025 se je banki pridružilo 37 novih sodelavcev, delovno razmerje pa je zaključilo 40 zaposlenih. Zaposlovanje je
bilo pretežno usmerjeno v nadomeščanje daljših odsotnosti, vključno s porodniškimi dopusti in reorganizacijami, s čimer
je banka zagotovila nemoteno in učinkovito poslovanje.
Kadrovski premiki so vplivali na starostno in izobrazbeno strukturo zaposlenih. Povprečna starost zaposlenih je na zadnji
dan leta 2025 znašala 43,3 leta, kar predstavlja rahlo povečanje v primerjavi s koncem preteklega leta, ko je znašala 43,0
leta. Izobrazbena struktura zaposlenih ostaja na visoki ravni, saj delež zaposlenih z najmanj VI. stopnjo formalne
izobrazbe znaša 71,2 %, kar je nekoliko manj kot ob koncu leta 2024, ko je znašal 72,3 %.
Te spremembe so rezultat strateškega kadrovskega načrtovanja, ki združuje prilagajanje novim zahtevam delovnega
okolja s prizadevanji za dvig strokovne usposobljenosti in kompetenc zaposlenih, kar zagotavlja uspešno uresničevanje
poslovnih ciljev banke.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
35
Struktura zaposlenih glede na doseženo formalno izobrazbo:
Stopnja izobrazbe
VIII.
VII.
VI.
V.
IV.
skupaj
št. zaposlenih na 31.12.2025
14
254
43
121
5
437
št. zaposlenih na 31.12.2024
15
258
45
117
5
440
št. zaposlenih na 31.12. 2023
14
245
41
113
4
417
Izobraževanje zaposlenih
V Gorenjski banki izobraževanje in razvoj kadrov razumemo kot ključen podporni dejavnik varnega, stabilnega in
odgovornega bančnega poslovanja ter kot pomemben vzvod za uresničevanje strategije, vizije in vrednot banke.
Zaposleni s svojim znanjem, strokovnostjo in odgovornim ravnanjem pomembno prispevajo k zaupanju strank in
dolgoročni uspešnosti banke, zato sistematično vlagamo v njihovo stalno strokovno in osebno rast.
Izobraževalne aktivnosti so bile v letu poročanja usmerjene v krepitev kompetenc, ki neposredno podpirajo osnovno
dejavnost banke, hkrati pa omogočajo prilagajanje spremembam v regulatornem, tehnološkem in tržnem okolju.
Poseben poudarek je bil namenjen izobraževanjem s področij bančne regulative, upravljanja tveganj, skladnosti
poslovanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, s čimer banka utrjuje kulturo zakonitega,
preglednega in etičnega delovanja.
V skladu z vrednoto odgovornosti do strank in družbe so zaposleni nadgrajevali znanja na področjih varstva osebnih
podatkov, kibernetske in informacijske varnosti, neprekinjenega poslovanja ter dostopnosti bančnih storitev za invalide
in osebe z različnimi oblikami oviranosti. Ta znanja so ključna za zagotavljanje varnih, vključujočih in zanesljivih storitev
ter za ohranjanje visoke ravni zaupanja v bančno poslovanje.
Pomemben del izobraževanj je bil namenjen tudi razvoju strokovnih znanj, potrebnih za kakovostno obravnavo strank
in odgovorno sprejemanje poslovnih odločitev. Izobraževanja s področij finančne analize, kreditiranja, plačilnega
prometa, zakladništva, računovodstva, revizije, pravnih vprašanj in korporativnega upravljanja podpirajo strateško
usmeritev banke k premišljenemu obvladovanju tveganj ter dolgoročni finančni vzdržnosti.
V okviru prizadevanj za učinkovitejše in sodobno poslovanje smo vlagali tudi v razvoj digitalnih in tehnoloških
kompetenc, vključno z uporabo naprednih informacijskih orodij in generativne umetne inteligence. Ta znanja prispevajo
k optimizaciji procesov, večji notranji učinkovitosti ter boljši podpori zaposlenim pri vsakodnevnem delu.
Gorenjska banka posebno pozornost namenja tudi razvoju vodstvenih in komunikacijskih kompetenc, saj verjame, da
so sodelovanje, strokovnost in medsebojno zaupanje temelj močne organizacijske kulture. Prav tako s podporo pri
nadaljnjem študiju ali certificiranjem podpiramo profesionalni razvoj talentov in ključnih kadrov, kar je naš prispevek k
razvoju potenciala naših zaposlenih.
Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega je v letu 2024 znašalo 37 ur, v letu 2025 pa 27 ur, kar predstavlja
približno 27% upad. Zmanjšanje je neposredno povezano z izjemno intenzivnim projektnim letom 2025, v katerem so
obsežne projektne aktivnosti začasno omejile razpoložljivost zaposlenih za dodatna izobraževanja.
Trenutno banka večino izobraževalnih potreb pokriva v sodelovanju z zunanjimi izvajalci, vendar pa s pospešenim
vlaganjem v razvoj zaposlenih v obliki mentorstva ter internega prenosa znanja krepimo svojo interno bazo znanja in
sposobnost prilagajanja spremembam ter dolgoročno ustvarjamo vrednost za zaposlene, stranke in širše okolje.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
36
Izjava o ureditvi notranjega upravljanja
Skladno s 6. in 7. odstavkom 70.člena Zakona o gospodarskih družbah Gorenjska banka d.d., Kranj podaja Izjavo o
ureditvi notranjega upravljanja, ki je del poslovnega poročila, vključenega v letno poročilo.
Gorenjska banka d.d., Kranj uresničuje ureditev notranjega upravljanja, vključno s korporativnim upravljanjem, skladno
z zakonodajo, veljavno v Republiki Sloveniji, ob hkratnem upoštevanju svojih internih aktov, zlasti Etičnega kodeksa
Gorenjske banke d.d., Kranj in Politike notranjega upravljanja v Gorenjski banki d.d., Kranj. Pri tem Gorenjska banka
d.d., Kranj v celoti upošteva akte iz drugega odstavka 9. člena Zakona o bančništvu.
5
Z namenom krepitve ureditve notranjega upravljanja pri svojem poslovanju upoštevamo zlasti:
1. določbe veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1),
2. določbe veljavnega Zakona o bančništvu (ZBan-3), ki opredeljujejo ureditev notranjega upravljanja, zlasti določbe
poglavja 3.4 (Sistem upravljanja banke) in poglavja 6 (Ureditev notranjega upravljanja in ustrezni notranji kapital), v
delu zahtev, ki veljajo za banko ali za člane upravljalnega organa,
3. Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala za banke in hranilnice
6
in
4. Smernice organa EBA, ki urejajo notranje upravljanje, ocenjevanje primernosti članov upravljalnega organa in
nosilcev ključnih funkcij ter politike in prakse prejemkov, na podlagi ustreznih sklepov Banke Slovenije o uporabi
teh smernic.
7
Hkrati si v čim večji možni meri prizadevamo upoštevati tudi priporočila regulatorja, ki so bila izdana v procesu rednega
nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj kreditnih institucij v letu 2025.
Pomembna neposredna in posredna imetništva vrednostnih papirjev banke
Pomembno neposredno in posredno imetništvo vrednostnih papirjev banke v smislu doseganja kvalificiranega deleža,
kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme (5 odstotkov glasovalnih pravic), je imela v letu 2025 AIKGROUP (CY) Limited
355.723 delnic Gorenjske banke d.d., Kranj z oznako GBKR, kar predstavlja 91,7 odstotka delnic in 100 odstotkov delnic
z glasovalnimi pravicami v osnovnem kapitalu banke.
V poročevalnem obdobju se je nadrejeni finančni holding Agri Europe Cyprus Ltd. preimenoval v AIKGROUP (CY) Limited
ter prenovil vizualno identiteto skupine. Gorenjska banka kot del bančne skupine sledi viziji in vrednotam skupine ter
izvaja svojo poslovno strategijo in cilje. Banka pod imenom Gorenjska banka nadaljuje 70-letno tradicijo zagotavljanja
zaupanja strankam ter podpore posameznikom, gospodarstvu in lokalni skupnosti.
Struktura osnovnega kapitala
Osnovni kapital banke je razdeljen na 387.938 kosovnih navadnih delnic (2024: 387.938). Navadne delnice nosijo pravico
do glasovanja, pri čemer vsaka delnica na skupščini delničarjev banke zagotavlja en glas. Delničarji uresničujejo svojo
glasovalno pravico na skupščini delničarjev banke glede na delež svojih delnic v osnovnem kapitalu in glede na vrsto
delnic ter skladno s statutom banke. Odkupljene lastne delnice nimajo pravice do glasovanja.
Gorenjska banka d.d., Kranj je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ima več kot 4
milijone evrov celotnega kapitala, zato je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme.
Omejitve prenosa delnic
Delnice banke se prenašajo skladno s predpisi, veljavnimi za nematerializirane vrednostne papirje. Dosedanji delničarji
imajo v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic. Druge omejitve banke
5
Zakon o bančništvu (ZBan-3), Uradni list RS, št. 92/21, 123/21 – ZBNIP, 2/25 – odl. US in 17/25.
6
Sklep Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala za banke in hranilnice, Uradni list RS, št. 115/21 in 11/25.
7
https://www.bsi.si/financna-stabilnost/predpisi/seznam-predpisov/licenciranje.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
37
glede imetništva delnic ne obstajajo, za pridobitev kvalificiranega deleža pa je treba pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
Potreba po pridobitvi dovoljenja banke ali drugih lastnikov delnic za prenos delnic ne obstaja.
Omejitve glasovalnih pravic
Pravila o omejitvah glasovalnih pravic delnic so navedena v vsakokrat veljavnem Statutu Gorenjske banke d.d., Kranj.
Pravila banke o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah statuta
Pravila banke o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah statuta so opredeljena
v Statutu Gorenjske banke d.d., Kranj.
Nadzorni svet imenuje in odpokliče skupščina delničarjev banke. Za člane Nadzornega sveta ne morejo biti imenovane
osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo v Nadzornem svetu banke po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o
bančništvu. Člane Nadzornega sveta se imenuje za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani. Članom Nadzornega
sveta lahko predčasno preneha mandat z odpoklicem ali na podlagi pisnega odstopa člana.
Predsednika in člane Uprave banke imenuje in razrešuje oziroma odpokliče Nadzorni svet. Za predsednika Uprave banke
in člana Uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje po Zakonu o gospodarskih
družbah in Zakonu o bančništvu. Predsednik Uprave in člani Uprave so imenovani za dobo petih let z možnostjo
ponovnega imenovanja.
Statut se lahko spremeni s sklepom Skupščine delničarjev banke. Skupščina delničarjev banke lahko pooblasti Nadzorni
svet za spremembe statuta, ki pomenijo uskladitev besedila z veljavno sprejetimi sklepi.
Pooblastila članov poslovodstva
Uprava vodi banko samostojno in na lastno odgovornost, in sicer tako, da je omogočeno učinkovito in skrbno upravljanje
banke na podlagi jasne opredelitve pristojnosti in odgovornosti ter politik in ukrepov za preprečevanje nastanka
nasprotja interesov. Uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta v primerih, kot jih določajo Zakon o gospodarskih
družbah, Zakon o bančništvu in Statut. Uprava v letu 2025 ni imela pooblastil skupščine delničarjev za nakupe in prodaje
lastnih delnic, zato se te aktivnosti tudi niso izvajale.
Zasledovanje načela raznolikosti v organih vodenja ali nadzora družbe
Banka v skladu s Politiko o raznolikosti, pravičnosti, vključenosti in pripadnosti ter s Politiko o notranjem upravljanju,
izpolnjuje zakonsko načelo uravnotežene zastopanosti obeh spolov, tako da je manj zastopani spol med člani organov
vodenja in nadzora zastopan z najmanj 33 %. Sestava upravljalnega organa banke izkazuje kakovostno uravnoteženost
in odraža raznolikost članov glede znanj, izkušenj, starosti, narodnosti, spola ter drugih osebnih okoliščin, skladno z
veljavno Politiko o raznolikosti, pravičnosti, vključenosti in pripadnosti.
Sposobnost neodvisnega ravnanja članov upravljalnega organa, da svoje naloge opravljajo samostojno, nepristransko in
brez nedopustnih vplivov, zavezuje tako odvisne kot neodvisne člane upravljalnega organa. Celotni upravljalni organ je
zavezan k spoštovanju ter delovanju v skladu s Politiko upravljanja nasprotja interesov v Gorenjski banki.
Vodstvo banke zasleduje načela raznolikosti, ki so določena v Politiki raznolikosti, pravičnosti, vključenosti in pripadnosti,
med katere spada spoštovanje do vseh, načelo enakih možnostih, vzpostavljanje vključujočega okolja, načelo
pripadnosti in nenehnega učenja.
Politika o ocenjevanju primernosti upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij spodbuja raznolikost znotraj
upravljalnega organa, zlasti glede na spol, izobrazbo, poklicno ozadje, izkušnje in geografsko poreklo. Zasledovanje
načela raznolikosti ne sme nadomestiti zahteve po individualni ali kolektivni primernosti članov uprave in nadzornega
sveta. Banka izvaja proces ocenjevanja primernosti članov upravljalnega organa pred imenovanjem ter po imenovanju,
kadar nastopijo okoliščine, ki zahtevajo ponovno ocenjevanje, najmanj pa enkrat letno. Banka z oceno preverja, ali
posamezni član upravljalnega organa še vedno izpolnjuje zahteve glede znanja, izkušenj, ugleda, integritete,
neodvisnosti in časovne razpoložljivosti, v skladu s Politiko o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in
nosilcev ključnih funkcij ter veljavno zakonodajo.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
38
Banka pri ocenjevanju kolektivne primernosti članov upravljalnega organa zasleduje načelo raznolikosti ter upošteva
določbe Politike o raznolikosti, pravičnosti, vključenosti in pripadnosti in zakonski prag zastopanosti manj zastopanega
spola. Banka zbiranje kandidatov izvaja na način, ki zagotavlja raznolikost nabora in primerljivost kandidatov, pri čemer
nabor omogoča objektiven in strokoven izbor najprimernejših oseb. Banka ocenjuje ustrezno ravnovesje med znanjem,
spretnostmi, izkušnjami in ugledom ter kolektivno primernost upravljalnega organa kot celote, ob upoštevanju internih
aktov.
Pomembnejši dogodki po datumu izkaza finančnega položaja
Pomembnejših dogodkov po datumu izkaza finančnega položaja ni bilo.
Druga pojasnila
Imetniki delnic Gorenjske banke d.d., Kranj nimajo posebnih kontrolnih pravic.
Med banko in člani organa vodenja oziroma delavci banke obstajajo dogovori, ki predvidevajo nadomestilo, če bi ti
zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopili, bili odpuščeni brez utemeljenega razloga ali bi njihovo
delovno razmerje prenehalo. Člani Uprave in direktorji so v primeru odpoklica in odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez
utemeljenega razloga upravičeni do odpravnine. Če mandat preneha na željo predsednika Uprave (odstop), mu lahko
na podlagi pozitivne ocene njegovega dela Nadzorni svet določi odpravnino.
Gorenjska banka je v sklopu rednih aktivnosti upravljanja kapitala banke v oktobru 2025 izdala 60 mio EUR podrejenih
obveznic z ročnostjo deset let in možnostjo predčasnega odpoklica na peto obletnico od dneva izdaje obveznice.
Obveznica je uvrščena v trgovanje na trg MTF Luksemburške borze. Za novoizdane obveznice je banka konec oktobra
2025 od ECB prejela dovoljenje za vključitev v izračun kapitala banke. Na osnovi prejetega dovoljenja je banka konec
oktobra predčasno poplačala podrejeni posojili v 50 mio EUR. Podrejeni posojili v višini 20 in 30 milijonov EUR z
originalno zapadlostjo 28. 2. 2030 oz. 14. 12. 2032 sta bili kot instrumenta dodatnega kapitala banke.
Predčasno vračilo podrejenih posojil in vključitev podrejene obveznice v izračun kapitala banke predstavlja optimizacijo
kapitalske strukture in krepitev kapitalske ustreznosti za nadaljnjo rast ter dolgoročno stabilnost banke.
Na področju izpolnjevanja MREL zahteve je banka v letu 2025 s povišanjem podrejenih obveznosti na račun zamenjave
podrejenih posojil za podrejeno obveznico izvajala aktivnosti pridobivanja novih MREL depozitov.
Banka kot delniška družba, s katere delnicami se ne trguje na organiziranem trgu, pri svojem poslovanju ne uporablja
določil veljavnega Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Enako velja za družbe v Skupini Gorenjske banke.
Upravljalni organ banke v letnem poročilu objavlja strnjeno Izjavo o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj. V banki
velja Etični kodeks Gorenjske banke d.d., Kranj, ki v razmerju do sodelavcev, partnerjev in strank predstavlja skupek
temeljnih vrednot in načel, ki so vodilo našega ravnanja. Kodeks je javno dostopen na spletni strani banke, in sicer na
povezavi https://wwwstage.gbkr.si/wp-content/uploads/2025/02/Eticni-kodeks-Gorenjske-
banke.pdf?ver=1739873987.
Mehanizmi notranjih kontrol
Banka zagotavlja ustrezne mehanizme notranjih kontrol. Mehanizmi notranjih kontrol so vzpostavljeni tako, da so
pravila in kontrola nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke neodvisno in kakovostno
določeni ter se dosledno uveljavljajo. S tem se zagotavlja sistematičen nadzor nad vsemi pomembnimi tveganji banke,
ki se uresničuje na podlagi strategij, politik, procesov in ukrepov banke. V okviru mehanizma notranjih kontrol ima banka
vzpostavljene in organizirane tudi funkcije in sektorje notranjih kontrol. Le-te zagotavljajo neodvisno in objektivno
oceno učinkovitosti in skladnosti ureditve notranjega upravljanja banke na podlagi pregledovanja in ocenjevanja
ustreznosti strategij in politik tveganj, procesov, postopkov in metodologij upravljanja tveganj banke in njihovega
obvladovanja.
Gorenjska banka ima vzpostavljene neodvisne kontrolne funkcije: Sektor notranje revizije, Sektor skladnosti in PPDFT,
Sektor upravljanja kreditnih tveganj, Sektor strateškega upravljanja tveganj in Sektor razreševanja problematičnih
naložb.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
39
Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v banki, podatke o delovanju skupščine,
organov vodenja in nadzora in njihovih komisij banka navaja v dodatnih razkritjih skladno z delom 8 Uredbe 575/2013
in 104. členom ZBan-3, dostopnih na spletnih straneh banke.
Notranje kontrole in upravljanje tveganj pri računovodskem poročanju
Gorenjska banka obvladuje tveganja, povezana z vodenjem poslovnih knjig in računovodskim poročanjem, z ustrezno
opredeljenimi internimi akti, ki se sproti prilagajajo veljavni zakonodaji, in z izvajanjem notranjih kontrol, ki temeljijo na
teh aktih. Namen notranjih kontrol je zagotoviti celovitost in pravočasnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih
ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov
in gibanja kapitala ter v skladu z veljavnimi predpisi. Notranje kontrole tako obsegajo nadzor nad resničnostjo dogodkov,
nad popolnostjo zajema podatkov in njihovo enakostjo z dejanskim stanjem ter tudi nad informacijskimi sistemi, ki se
uporabljajo na tem področju, vključno z revizijsko sledjo in sistemom nadzora pooblastil v teh sistemih. S podpisom te
izjave se tudi zavezujemo k nadaljnjemu proaktivnemu delovanju za krepitev in promocijo ustrezne ureditve notranjega
upravljanja in korporativne integritete v širši strokovni, finančni, gospodarski in drugi javnosti.
Kranj, 27. februar 2026
Mojca Osolnik Videmšek Marko Filipčič Mario Henjak Jelena Galić Aljoša Bučak Gasser
članica Uprave član Uprave predsednik Uprave predsednica Nadzornega sveta Član uprave
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
40
Strnjena izjava upravljalnega organa o tveganjih
Skladno s 17. členom Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega
notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 73/15, 49/16, 68/17, 33/18, 81/18, 45/19, 92/21 – ZBan-3
in 115/21) in s členom 435.1 f Uredbe (EU) št. 575/2013, št. 876/2019, Uprava in Nadzorni svet Gorenjske banke d.d.,
Kranj podajata naslednjo
IZJAVO O UPRAVLJANJU TVEGANJ
Ugotavljanje, merjenje, ocenjevanje in upravljanje tveganj je zaradi razvoja in značilnosti finančnega sistema ter
bistvenih sprememb na gospodarskem področju in v okolju pomemben element strategije in uspešnosti poslovanja
banke.
Banka se osredotoča na neprestano krepitev praks upravljanja tveganj, ustanavljanje ustrezne kulture tveganj ter trdnih
ureditev korporativnega upravljanja, pri tem pa zagotavlja, da banka dosega svoje ključne poslovne in strateške cilje.
Prevzemanje tveganj poteka v okviru usmerjenih donosov banke, na nadzorovan in sistematičen način ter le v obsegu,
ki je potreben za dosego poslovnih ciljev in strateških ciljev banke.
Glavna načela banke pri prevzemanju tveganj so:
• sprejemanje tveganj, ki jih lahko obvladujemo;
• ustanavljanje jasnih pravil za upravljanje posameznih vrst tveganj, s spremljajočimi postopki za upravljanje
vsake posamezne vrste tveganj z jasno določenimi cilji;
• sprejemanje poslovnih odločitev na podlagi kvalitativne in/ali kvantitativne analize parametrov tveganja, da bi
pravočasno zaznali spremembe v profilu tveganja;
• zbiranje celovitih, pravočasnih in natančnih podatkov, pomembnih za upravljanje tveganj, ter zagotavljanje
ustrezne tehnične infrastrukture za shranjevanje in obdelavo podatkov;
• načelo previdnosti pri prevzemanju tveganja – s stalnim spremljanjem in nadzorom izpostavljenosti določenim
vrstam tveganj – ter spoštovanje limitnega sistema;
• uporaba več metod za prepoznavanje in merjenje tveganja ter
• uporaba preteklih izkušenj za izogibanje prihodnjim napakam.
Upravljanje tveganj je skladno s strategijo in politikami poslovanja banke ključno pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Upravljanje tveganj je vpeto v vse poslovne procese in kulturo v banki. Kultura upravljanja tveganj dosledno podpira
ustrezno ozaveščenost o tveganju, vedenje in presojo o prevzemanju tveganj znotraj okvira upravljanja tveganj. Kultura
upravljanja tveganj krepi učinkovito upravljanje tveganj, spodbuja premišljeno prevzemanje tveganj in zagotavlja, da se
na novo nastajajoča tveganja ali dejavnosti prevzemanja tveganj, ki presegajo nagnjenost banke po prevzemanju
tveganj, prepoznajo, ocenijo, eskalirajo in obravnavajo pravočasno.
Okvir kulture upravljanja tveganj banke temelji na naslednjih načelih:
• Uprava v svoji nadzorni vlogi je zgled premišljenega odnosa do prevzemanja tveganja in postavljanja vrednot
ter pričakovanj.
• Zaposleni na vseh ravneh sprejemajo in razumejo osnovne vrednote banke in njen pristop k tveganjem ter se
zavedajo, da so odgovorni za svoja dejanja v zvezi s prevzemanjem tveganj banke.
• Banka spodbuja okolje odprte komunikacije v procesih odločanja, spodbuja pozitiven, kritičen odnos med
zaposlenimi in spodbuja okolje odprtega in konstruktivnega sodelovanja.
• Finančne in nefinančne spodbude podpirajo osnovne vrednote in kulturo upravljanja tveganj na vseh ravneh
banke.
Zgoraj opredeljena načela tvegane kulture banke se odražajo v treh stebrih:
1. okvir upravljanja tveganj,
2. nagnjenost k prevzemanju tveganj (profil tveganosti banke),
3. sistem nagrajevanja.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
41
Okvir upravljanja tveganj
• Pomembna vloga nadzornih in upravljavskih funkcij.
• Politike, postopki in metodologije upravljanja tveganj.
• Ustanovljeni in delujoči so trije stebri obrambe.
Vloge in odgovornosti treh stebrov obrambe so navedene v spodnji tabeli:
1. obrambna linija –
prevzemanje in lastništvo tveganj
2. obrambna linija –
upravljanje tveganj
3. obrambna linija –
nadzor in kontrola
Enote trženja
Upravljanje tveganj
Notranja revizija in Skladnost poslovanja
– Skladnost z omejitvami RAS
– Razvoj procesov, modelov,
orodij
– Pregledovanje in spremljanje
regulatornih sprememb, ki jih mora
banka upoštevati
– Podpore za pravilno sledenje
regulatornim zahtevam in upoštevanje
le-teh
– Izvajanje načel upravljanja tveganj
– Postopki upravljanja tveganj,
vgrajeni v poslovne procese, so
uporabljeni z namenom in brez izjem
– Poslovne enote so enote, ki
prevzemajo tveganja, z ustreznimi
instrumenti za izvajanje upravljanja
tveganj
– Pri odločanju se upošteva
zmanjševanje tveganj v primerjavi z
dobičkom
– Določanje in razporejanje limitov
– Predlaganje strategij
– Preverjanje skladnosti z regulatornimi
pričakovanji
– Spremljanje učinkovitosti notranjih
kontrol, sistemov upravljanja tveganj in
zanesljivosti procesa poročanja
– Splošna ocena tveganj v vseh vidikih
– Načrt dela notranje revizije
– Zagotavljanje ustrezno
dokumentiranih in v celoti
utemeljenih internih politik,
metodologij in postopkov
– Interni validacijski okvir: vsebina
in pogostost nalog validacijske
funkcije
– Ocenjevanje uporabe modelov
in njihova pravilna uporaba v
praksi, zanesljivost vhodnih
podatkov
– Zagotavljanje skladnosti
poslovanja
Profil tveganosti banke
Banka ima vzpostavljen sodoben in pregleden sistem merjenja tveganj ter spremljanja profila tveganosti. Na podlagi
opredeljene nagnjenosti k prevzemanju tveganj in internega limitnega sistema ima za vsako vrsto tveganja opredeljen
nabor ključnih kazalnikov tveganja ter za vsakega od njih opredeljene limite oziroma ciljne vrednosti.
Vse ključne indikatorje tveganja ima banka opredeljene v Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Vrednosti vseh
opredeljenih metrik in njihovi trendi se izražajo v t. i. risk dashboardu banke, ki ga banka izvaja na mesečni ravni.
Ocena pomembnosti tveganj je rezultat, ki temelji na analiziranih trendih ključnih indikatorjev, izvaja jo Sektor
strateškega upravljanja tveganj. Končni rezultat analize pomembnosti tveganj je skupna »ocena« za vsak tip tveganja,
njihova pomembnost pa se oceni na ocenjevalni lestvici. Ocena pomembnosti mora upoštevati trenutno izpostavljenost
tveganjem in prihodnje trende (obdobje enega leta), kot je razvidno iz tabele v nadaljevanju:
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
42
Tveganje
Nizko
Zmerno
Povišano
Visoko
Trend
spremembe
Odpornost
Visoka
Srednja
Nizka
Zelo nizka
Sistemska tveganja
Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga
Povečano
Tveganje financiranja v bančnem sistemu
Stabilno
Obrestno tveganje v bančnem sistemu
Stabilno
Kreditno tveganje v bančnem sistemu
Povečano
Dohodkovno tveganje v bančnem sistemu
Povečano
Tveganje, povezano z lizinškimi družbami
Povečano
Odpornost na sistemska tveganja
Solventnost in dobičkonosnost bančnega
sistema
Stabilno
Likvidnost bančnega sistema
Stabilno
Druga tveganja
Kibernetsko tveganje
Stabilno
Podnebno tveganje
Stabilno
Večjih sprememb v profilu tveganosti Gorenjske banke d.d., Kranj v letu 2025 ni bilo zaznati. Izjema so podnebna in
okoljska tveganja, ki jih banka preko projekta za implementacijo okoljskih in podnebnih tveganj aktivno vključuje tako v
procese upravljanja tveganj kot v ostale bančne procese. Tudi v letu 2025 je banka spremembe in trende svojega profila
tveganosti smiselno presojala z vidika makroekonomskih razmer in dogajanj v poslovnem okolju, ki so bila tudi v letu
2025 tako v slovenskem kot svetovnem prostoru še naprej neugodna zlasti zaradi geopolitičnih razmer in upadanja
gospodarske aktivnosti.
Banka ocenjuje, da je:
• povečano kreditno tveganje iz naslova nestanovitnih makroekonomskih razmer,
• povečano obrestno tveganje zaradi volatilnosti obrestnih mer in sprememb v denarni politiki,
• povečano operativno tveganje iz naslova povečanega kibernetskega tveganja.
Profil tveganosti banka meri tudi skozi izpostavljenost tveganjem, merjeno s kapitalsko zahtevo za posamezne vrste
tveganj, in interno postavljene metodologije in kazalnike za spremljanje in merjenje tveganj.
Celotna kapitalska zahteva banke je konec leta 2025 znašala 147,86 milijona evrov in se je v primerjavi z letom prej
povečala za 12,94 milijona evrov. Povečanje je posledica povečanja kapitalske zahteve za kreditna tveganja za
18,17 milijona evrov. Povečanje kapitalske zahteve za kreditna tveganja izvira predvsem iz večjega obsega bančništva
na drobno. Kapitalska zahteva za operativna tveganja je nižja za 5,23 milijona evrov, predvsem zaradi uvedbe
regulativnega okvira CRR3, ki je prinesel spremenjeno metodologijo izračuna kapitalskih zahtev.
Spodnja preglednica prikazuje položaj banke po stanju na dan 31. decembra 2025 v primerjavi s predhodnim obdobjem.
(v tisoč EUR)
31. 12. 2025
Struktura 2025
31. 12. 2024
Struktura 2024
Sprememba
Kreditno tveganje
138.106
93%
119.935
90 %
18.171
Tržno tveganje
-
0%
-
0 %
-
Operativno tveganje
9.754
7%
14.987
10 %
(5,233)
Skupaj kapitalske zahteve
147.860
100%
134.922
100 %
12.937
Banka pozorno spremlja in upravlja tudi druga tveganja, ki izhajajo iz poslovanja banke in dinamičnega poslovnega
okolja, kot so tveganje skladnosti, tveganje ugleda in strateško tveganje. Za vse navedene vrste tveganj ima opredeljene
interne pristope za njihovo pravočasno zaznavo, merjenje in pripravo ukrepov za njihovo upravljanje in obvladovanje.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
43
Pripravljenost prevzeti tveganje in sposobnost prevzemanja tveganj
Nagnjenosti k prevzemanju tveganj je nivo tveganj, ki ga je banka pripravljena sprejeti z namenom, da doseže svoje
strateške/poslovne cilje.
Pri ugotavljanju nagnjenosti k prevzemanju tveganj in tolerance do tveganj banka upošteva zmožnost za prevzemanje
tveganj, ki se odraža v znesku razpoložljivega internega kapitala banke. Strateški cilj banke je, da ohranja količnik
kapitalske ustreznosti nad minimumom določenim v procesu SREP.
Nagnjenost k prevzemanju tveganj je določena glede na Poslovno strategijo in Strategijo upravljanja tveganj banke.
Tveganja, katerim je banka izpostavljena, so natančneje določena v Strategiji upravljanja tveganj banke.
Banka je strateško usmerjena k ohranitvi kreditnega, obrestnega in modelskega tveganja na srednji ravni in
likvidnostnega, valutnega ter operativnega tveganja na nizki ravni.
Banka poleg tveganj, definira tudi raven tolerance za sprejemanje tveganj skozi postavljene interne limite, kar banki
omogoča ohranjanje profila tveganosti v skladu z Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj.
Profil tveganosti banke je ocena izpostavljenosti banke tveganjem, izražen s številnimi indikatorji in kvalitativnimi
izjavami.
Datum
Količnik
kapitalske
ustreznosti
(CET1)
Količnik
temeljnega
kapitala (T1)
Količnik skupne
kapitalske
ustreznosti
(TCR)
Sposobnost
prevzemanja
tveganj
(RBC)
Količnik
finančnega
vzvoda
(LR)
MREL
TREA
MREL LRE
31. 12. 2024
*
15,6 %
15,6 %
18,5 %
73,2 %
9,8 %
25,5 %
16,1 %
31. 12. 2025
14,1 %
14,1 %
17,3 %
-
8,7 %
23,8 %
14,9 %
Limit
> 12,1 %
> 14,1 %
> 16,6 %
< 90 %
> 4 %
> 23,7 %
> 7,0 %
Datum
LCR
LTD gross
Survival
Horizon
NSFR
31. 12. 2024
*
246,7 %
85,9 %
200 dni
146,9 %
31. 12. 2025
171,5 %
89,7 %
157 dni
139,3 %
Limit
> 130 %
< 100 %
> 45 dni
> 115 %
*
Popravek podatkov za leto 2024 zaradi vključitve dobička v regulatorni kapital 31.12.2024 - sklep skupščine 17.3.2025
V letu 2025 so se vrednosti omenjenih kazalnikov gibale v normalnih okvirih in konec leta dosegale vrednosti, ki ne
presegajo postavljenih omejitev.
Skladno s 545. členom ZGD-1 izjavljamo, da je banka v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni
posel ali storjeno oziroma opuščeno dejanje, pri vsakem pravnem poslu dobila ustrezno vračilo in/ali s tem, ko je bilo
storjeno ali opuščeno dejanje, ni bila prikrajšana.
Kranj, 27. februar 2026
Mojca Osolnik Videmšek Marko Filipčič Mario Henjak Aljoša Bučak Gasser
članica Uprave član Uprave predsednik Uprave član Uprave
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
44
KONSOLIDIRANO POROČILO O TRAJNOSTI
Za poslovno leto 2025
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
45
KAZALO VSEBINE
I. SPLOŠNA RAZKRITJA [ESRS 2] .......................................................................................................................... 47
BP-1, BP-2 - Splošna podlaga in posebne okoliščine ...............................................................................................................47
GOV-1 - Vloga uprave in nadzornega sveta .............................................................................................................................49
GOV-2 - Informacije upravi in nadzornemu svetu ...................................................................................................................51
GOV-3 - Vključevanje trajnostnostne uspešnosti v sisteme spodbud .....................................................................................51
GOV-4 - Izjava o skrbnem pregledu .........................................................................................................................................52
GOV-5 - Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja ..................................................................................................53
SBM-1 - Strategija, poslovni model in vrednostna veriga ......................................................................................................................55
SBM-2 - Vključevanje deležnikov v strategijo ..........................................................................................................................56
SBM-3 - Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom .....................58
IRO-1 - Proces za prepoznavanje in ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ................................................61
IRO-2 - Seznam zahtev po razkritju .........................................................................................................................................64
MDR-P;-A;-M;-T - Minimalne zahteve za razkritja ...................................................................................................................65
II. OKOLJE ............................................................................................................................................................ 65
EU taksonomija .......................................................................................................................................................................65
E1 Podnebne spremembe .......................................................................................................................................................66
E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb .................................................................................................66
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom ...............66
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in
priložnosti...........................................................................................................................................................................67
E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ...............................................................67
E1-3; E1-4 –Cilji, Ukrepi in Viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb .....................................................67
E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije .............................................................................................................72
E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP ..................................................................................73
E1-7 in E1-8 – Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi ter Notranje
določanje cen ogljika ..........................................................................................................................................................74
E2,E3,E4,E5: OKOLJSKI VPLIVI V VREDNOSTNI VERIGI (PORTFELJU) .......................................................................................74
III. DRUŽBA ........................................................................................................................................................... 75
S1 Lastna delovna sila .............................................................................................................................................................75
ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom ....75
S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo ........................................................................................................................76
S1-2 – Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi ..........................................78
S1-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo
pomisleke ...........................................................................................................................................................................80
S1-4 in S1-5 – Sprejemanje ukrepov in ciljev v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju
pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih
ukrepov ..............................................................................................................................................................................80
S1-6 – Značilnosti zaposlenih v podjetju ............................................................................................................................86
S1-8 – Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog ................................................................................................87
S1-9 – Metrike raznolikosti .................................................................................................................................................87
S1-10 – Dostojne plače .......................................................................................................................................................87
S1-11 – Socialna zaščita ......................................................................................................................................................87
S1-12 – Invalidi ...................................................................................................................................................................88
S1-13 – Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti ...........................................................................................89
S1-14 – Metrike zdravja in varnosti ....................................................................................................................................90
S1-15 – Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ........................................................................................90
S1-17 – Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice .........................................................................................90
S4 Potrošniki in končni kupci ...................................................................................................................................................91
S4-6 – Digitalizacija in finančna pismenost.........................................................................................................................91
IV. UPRAVLJANJE .................................................................................................................................................. 95
G1 Poslovno ravnanje .............................................................................................................................................................95
G1-1 - Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura ..........................................................................................95
G1-2 Upravljanje odnosov z dobavitelji ..............................................................................................................................97
G1-3 - Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja ........................................................................................97
G1-4 - Akcijski načrti in viri za obvladovanje materialnih učinkov, tveganj in priložnosti, povezanih s korupcijo in
podkupovanjem .................................................................................................................................................................98
G1- 7 Upravljanje, transparentnost in skladnost ..............................................................................................................102
G1- 8 Preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma, uporaba ponarejenih bankovcev in drugih neetičnih praks
.........................................................................................................................................................................................103
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
46
Kazalo tabel
Tabela 1: Viri in stopnja merilne negotovosti ........................................................................................................................................48
Tabela 2: Sklici izven izjave o trajnostnosti ............................................................................................................................................48
Tabela 3: Pomembne teme s postopnim uvajanjem poročanja ............................................................................................................48
Tabela 4: Upravljavska sestava, neodvisnost in raznolikost ..................................................................................................................49
Tabela 5: Izjava o skrbnem pregledu .....................................................................................................................................................53
Tabela 6: ESG cilji na srednji in dolgi rok ...............................................................................................................................................56
Tabela 7: Mapa deležnikov ....................................................................................................................................................................57
Tabela 8: Opis pomembnih vplivov Skupine GB ....................................................................................................................................59
Tabela 9: Opis pomembnih tveganj in priložnosti Skupine GB ..............................................................................................................60
Tabela 10: Pojasnila negativnih ocen pomembnosti .............................................................................................................................65
Tabela 11: Seznam pomembnih tematskih standardov v razkrivanju ...................................................................................................65
Tabela 12: Cilji in ukrepi s področja E1 Podnebne spremembe v Akcijskem načrtu banke 2025 ..........................................................68
Tabela 13: Pregled zmanjšanja emisij TGP do 2025 glede na emisije v izhodiščnem letu .....................................................................71
Tabela 14: Poraba energije in mešanica virov energije Skupine GB ......................................................................................................72
Tabela 15: Emisije toplogrednih plinov (TGP) v tonah ekvivalenta CO2 ................................................................................................73
Tabela 16: Intenzivnost emisij toplogrednih plinov ...............................................................................................................................74
Tabela 17: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti povezi z lastno delovno silo .................................................................................75
Tabela 18: Politike v zvezi z lastno delovno silo .....................................................................................................................................76
Tabela 19: Načini sodelovanja z zaposlenimi .........................................................................................................................................78
Tabela 20: Mehanizmi za izražanje pomislekov za zaposlene ...............................................................................................................80
Tabela 21: Cilji in ukrepi s področja S1 Lastna delovna sila v Akcijskem načrtu banke 2025 .................................................................82
Tabela 22: Značilnosti zaposlenih v Skupini GB .....................................................................................................................................86
Tabela 23: Ženske na vodilnih položajih ...............................................................................................................................................87
Tabela 24: Raznolikost zaposlenih v Skupini GB na 31.12. ....................................................................................................................87
Tabela 25: Ugodnosti za zaposlene .......................................................................................................................................................88
Tabela 26: Delež invalidov v Skupini GB ................................................................................................................................................89
Tabela 27: Obvezna usposabljanja za zaposlene ...................................................................................................................................89
Tabela 28: Povprečno število ur usposabljanj na zaposlenega v družbah Skupine GB ..........................................................................89
Tabela 29: Zdravje in varnost na delovnem mestu v Skupini GB ...........................................................................................................90
Tabela 30: Dopust iz družinskih razlogov ...............................................................................................................................................90
Tabela 31: Diskriminacija in kršitve človekovih pravic v Skupini GB ......................................................................................................91
Tabela 32: Cilji in ukrepi s področja S4 – Digitalizacija in finančna pismenost v Akcijskem načrtu banke 2025 ....................................92
Tabela 33: Opis mehanizmov za prepoznavanje, poročanje in preiskovanje pomislekov glede nezakonitega ravnanja ......................96
Tabela 34: Usposabljanje na temo preprečevanja korupcije in podkupovanja .....................................................................................98
Tabela 35: Cilji in ukrepi s področja G1 Poslovno ravnanje v Akcijskem načrtu banke 2025 .................................................................99
Tabela 36: Preprečevanja pranja denarja, financiranje terorizma, uporaba ponarejenih bankovcev in drugih neetičnih praks v
Skupini GB............................................................................................................................................................................................103
Tabela 37: Seznam podatkovnih točk iz medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU ......................104
Kazalo slik
Slika 1: Ključni gradniki ESG strategije ...................................................................................................................................................55
Slika 2: Prikaz vrednostne verige Skupine GB ........................................................................................................................................56
Slika 3: Pregled pristopa Skupine GB k analizi dvojne pomembnosti ....................................................................................................61
Kazalo grafov
Graf 1: Struktura upravljanja trajnostnega poslovanja banke ...............................................................................................................50
Graf 2: Matrika dvojne pomembnosti ...................................................................................................................................................64
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
47
I.SPLOŠNA RAZKRITJA [ESRS 2]
BP-1, BP-2 - Splošna podlaga in posebne okoliščine
[BP-1] Izjava o trajnostnosti Skupine Gorenjska banka (v nadaljevanju Skupina GB) je pripravljena v skladu z evropskimi
standardi za poročanje o trajnosti (ESRS), pri čemer je celoten nabor trajnostnih tem skrbno ocenjen glede na dvojno
pomembnost. Naše poročilo je pripravljeno na konsolidirani osnovi, skupaj s podrejenimi družbami Imobilia-GBK, d.o.o.,
GB Leasing, d.o.o. in Filira, poslovne storitve, d.o.o. skladno z obsegom naših računovodskih izkazov. Čeprav so vse
podrejene družbe vključene v obseg poročanja, za družbo Filira ne razkrivamo trajnostnih podatkov in informacij, saj gre
za podjetje brez zaposlenih. Poročanje obsega vrednostno verigo, pri čemer se osredotočamo na lastne dejavnosti in
portfelj, ki sta ključna segmenta vrednostne verige. Skupina GB ni izpustila specifičnih informacij, povezanih z
intelektualno lastnino, strokovnim znanjem ali rezultati inovacij oz. zadev v pogajanjih.
[BP-2] Skupina GB navaja posebne okoliščine, ki pomembno vplivajo na vsebino in postopke poročanja o lastnih
dejavnosti in vrednostni verigi. Naša kratkoročna (do 1 leta), srednjeročna (od 1 do 5 let) in dolgoročna (nad 5 let)
časovna obdobja so skladna s priporočili standardov ESRS. Podatke iz vrednostne verige (t.j. od strank) zbiramo tako iz
notranjih kot iz zunanjih virov, kot so javno razpoložljivi podatki (npr. letna poročila, trajnostna poročila, medijske
objave), podatkovne baze (npr. nacionalne in mednarodne agencije, ministrstva, statistični uradi) ter neposredno od
strank (npr. ESG vprašalnik, energetske izkaznice).
Metrike, smo jih uporabili za oceno in analizo portfelja, je vključevala:
• Analiza izpostavljenosti do SKD/NACE dejavnosti A-H in M v kreditnem portfelju in do krajšega seznama
okoljsko izpostavljenih sektorjev, ki je bil pripravljen v sklopu analize vplivov
• Analiza podatkov o energetski učinkovitosti stavb, ki se financirajo skozi hipotekarne kredite
• Analiza ocene financiranih emisij po metodi PCAF
8
• Analiza fizičnih tveganj
• Analiza prejetih ESG vprašalnikov.
Pri izračunu emisij TGP so bili uporabljeni povprečni emisijski faktorji za Slovenijo. Podrobneje so faktorji in podatki
razkriti v verificiranem poročilu o TGP emisijah (certifikacijski organ Bureau Veritas d.o.o.) za obseg 1 in 2 za leto 2024
(link: https://www.gbkr.si/trajnostni-razvoj-in-esg/). Skupina GB je prvi izračun obsega 1 in 2 izvedla za leto 2021, ki
torej predstavlja izhodiščno leto za spremljanje doseganja razogljičenja lastnih dejavnosti Skupine GB.
Skupina GB izračunava emisije TGP za obseg 3 le za kategorijo 15 (Naložbe), ki veljajo za najpomembnejši del poslovanja,
t.j. portfelj. Izračun je bil prvič opravljen za leto 2023, v tokratni Izjavi o trajnostnosti pa podajamo tudi podatke za leto
2025. Izračuni za obseg 3 niso verificirani. Financirane emisije 3 izračunavamo na podlagi PCAF standarda, kjer
uporabljamo povprečja sektorskih podatkov, izračun pa temelji na uporabi faktorjev emisijske intenzivnosti (v tCO2e na
EUR prihodka). Podatki imajo oceno 4, kar predstavlja višjo stopnjo negotovosti na lestvici od 1-5. Manjši obseg
podatkov je v izračun vključen že iz dejanskih, poročanih podatkov, ki so ocenjeni z 1 oz. 2, kar predstavlja zelo nizko
stopnjo negotovosti. Pomembno je poudariti, da izračun temelji na najnatančnejših razpoložljivih podatkih. Z
implementacijo regulatornih zahtev pričakujemo, da bo vse več strank izračunavalo svoj ogljični odtis, kar bo skozi leta
privedlo do izboljšanja kvalitete podatkov.
V prihodnjem obdobju se bomo posvetili vzpostavljanju ažurnejšega sistema pridobivanja podatkov za izračunavanje
TGP emisij v obsegu 1 in 2 ter izračunavanju TGP emisij za dodatne kategorije obsega 3. Osredotočali se bomo tudi na
pridobivanje podatkov neposredno od strank. Pričakujemo, da bomo za potrebe analiz v večji meri uporabljali javne
baze podatkov, saj bo implementacija regulatornih zahtev poskrbela za kakovostnejše in obsežnejše podatke.
8
PCAF emissions estimation 30.06.2025.excel
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
48
Tabela 1: Viri in stopnja merilne negotovosti
RAZKRITJE E1-6
UPORABLJEN STANDARD
KVALITETA
PODATKOV
VIRI NEGOTOVOSTI
OCENE
Emisije TGP – obseg 1,
obseg 2 (lokacijska, tržna
metoda)
GHG Protocol: A Corporate Accounting and
Reporting Standard (v nadaljevanju: GHG
protokol)
dobra
±4,8%
Emisije TGP – obseg 3
Kategorija 15: Naložbe
Standard Partnership for Carbon Accounting
Financials (PCAF (2022), The Global GHG
Accounting and Reporting Standard Part A:
Financed Emissions, Second Edition (v
nadaljevanju: PCAF standard)
Od 1 (zelo nizka
negotovost) - do 4
(višja negotovost)
Na lestvici negotovosti
od 1 (nizka) -5 (visoka)
Manjši delež: ocena 1
ali 2
Večji delež: ocena 4
Prikaz trajnostnih informacij v tokratnem poročilu je pripravljen upoštevaje Delegirano uredbo EU »quick-fix« z dne
11.7.2025, tako da je poročilo pripravljeno v enakem obsegu in z enakimi izhodišči kot za leto 2024, s tem, da ne
izračunavamo deleža zelenih sredstev (GAR- Green Asset Ratio) in posledično vseh tabel iz tega naslova. Skupina GB je
že v Trajnostnem poročilu za leto 2024 upoštevala ESRS standarde, tako da je primerljivost zagotovljena. Prav tako nismo
ugotovili bistvenih napak, zaradi katerih bi bilo potrebno izvesti popravke informacij. Skupina GB v poročilu razkriva oz.
se sklicuje na podatke iz Stebra 3 in izračuna emisij TGP, ki je pripravljen v skladu z GHG protokolom in PCAF standardom.
Podrobneje o tem v Tabeli 37 Seznam podatkovnih točk iz medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge
zakonodaje EU.
Tabela 2: Sklici izven izjave o trajnostnosti
RAZKRITJA/PODATKOVNE TOČKE
LOKACIJA
STRAN/POVEZAVA
Verificiran izračun emisij TGP (obseg 1 in 2)
Spletna stran
https://www.gbkr.si/trajnostni-
razvoj-in-esg/
Informacije o poslovnem modelu Skupine GB
Letno poročilo 2025
str. 55
Informacije o odvisnih družbah Skupine GB (št.
zaposlenih, produkti, …)
Letno poročilo 2025
str. 16
Podatki o neto prihodkih Skupine GB
Letno poročilo 2025
str. 21
Tabela 3: Pomembne teme s postopnim uvajanjem poročanja
TRAJNOSTNA TEMA OZ.
PODTEMA
ZAČETEK POROČANJA
KAKO SE TEMA UPOŠTEVA V
STRATEGIJI IN POSLOVNEM MODELU?
ČASOVNO OMEJENI
CILJI
E1-SBM-3, E1-1, E1-3, E1-4:
Načrt za prehod
Upoštevali bomo
zakonodajne spremembe,
ki so trenutno še v teku
(Omnibus paket)
Razširja nabor trajnostnih finančnih
produktov in z vključitvijo ESG
spreminja metodologijo za ocenjevanje
tveganosti strank
2030 – razogljičenje
lastnih dejavnosti,
2050 – razogljičenje
portfelja
E1-9 Predvideni finančni
učinki pomembnih fizičnih
in tranzicijskih
tveganj/priložnosti
Fizična podnebna in tranzicijska
tveganja oz. priložnosti spreminjajo
model izračunavanja bonitetnih ocen, ki
vključuje tako finančne kot ESG
kazalnike
/
E2 (Onesnaževanje),
E3 (Vodni in morski viri),
E4 (Biodiverziteta),
E5 (Krožno gospodarstvo)
Okoljske teme E2-E5 so pomembne za
vrednostno verigo, ki jo v Skupini GB
sestavljajo stranke, ki delujejo v
najrazličnejših sektorjih in področjih
2050 – razogljičenje
portfelja
S1-16 Metrike prejemkov
Lastni zaposleni so ključni deležniki s
pomembno vlogo za uvajanje
sprememb in ustvarjanje dodane
vrednosti
/
S4 (Potrošniki in končni
kupci)
Banka gradi odgovorne in dolgoročne
odnose s strankami, ki so v osrčju
poslovnega modela in strategije ter jim
s transparentno komunikacijo in
finančnim opismenjevanjem pomaga
pri sprejemanju finančnih odločitev.
/
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
49
Strategija razogljičenja z zavezo razogljičenja lastnih dejavnosti do leta 2030 in portfelja do leta 2050 bo temeljni kamen
bodoče okoljske politike, saj bo zajela vse tematske okoljske standarde. Ukrepi in cilji E1 (Podnebne spremembe), ki
obsegajo lastne dejavnosti in portfelj, bodo izboljševali energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost v lastnih
dejavnostih (npr. večanje električnega voznega parka) ter s ciljem blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam širili
nabor finančnih produktov za trajnostno financiranje. Tematski standardi E2 (Onesnaževanje), E3 (Vodni in morski viri),
E4 (Biodiverziteta), E5 (Krožno gospodarstvo) se nanašajo predvsem na ravnanje strank iz našega portfelja, zato bo
zbiranje podatkov, kot so npr. odpadki, poraba vode, krožnost virov, ohranjanje biodiverzitete, namenjeno oblikovanju
ukrepov in ciljev za spodbujanje trajnostnih naložb in poslovanja.
GOV-1 - Vloga uprave in nadzornega sveta
Uprava in nadzorni svet se seznanjata s ključnimi vsebinami s področja trajnostnosti kot so strategije, metodologije za
identifikacijo in ocenjevanje dvojne pomembnosti. Izvajajo se kvartalni pregledi na nadzornem svetu, s katerimi se
preverja in usmerja strateške smernice Skupine GB in hkrati zagotavlja, da je trajnost vključena v procese, interne
dokumente ter sistem za upravljanje tveganj.
Gorenjska banka ima dvotirni sistem, ki ga sestavlja nadzorni svet s 7 neizvršnimi člani ter uprava s 4 izvršnimi člani.
Trenutna sestava (štiričlanske) uprave odraža visoko raven upravljalnih veščin; vsi člani imajo dolgoletne izkušnje na
področju bančništva in na vodstvenih položajih, pri čemer prevladujejo izkušnje na bančnem in finančnem področju.
Uprava kolektivno zastopa vsa področja in znanja, potrebna za izvajanje dejavnosti institucije, z zadostnim strokovnim
znanjem in izkušnjami, porazdeljenimi med njegovimi člani.
Tako uprava kot nadzorni svet izpolnjujeta vse zahteve pogoje o primernosti za delovanje na vodstvenih funkcijah
(zadostne izkušnje in izobrazba, izkušnje, ugled ter časovna razpoložljivost). Banka enkrat letno ocenjuje kolektivno in
individualno primernost izkušenj članov nadzornega sveta in uprave.
Tabela 4: Upravljavska sestava, neodvisnost in raznolikost
Organi upravljanja
Skupaj
M (št./%)
Ž (št./%)
Neodvisnost
članov odbora*
Nacionalna raznolikost
Uprava – izvršni člani
4
3(75%)
1(25%)
3 oz. 43%
neodvisnih članov
3 slovenski državljani
1 hrvaški državljan
Nadzorni svet –
neizvršni člani
7
4 (57%)
3 (43%)
3 slovenski državljani
4 srbski državljani
*Odstotek neodvisnih članov odbora je v Gorenjski banki, ki ima dvotirni sistem upravljanja, enak odstotku neodvisnih
članov nadzornega organa.
Razmerje med spoloma v upravnem odboru je 0,33 ali 1:3. Vodstvena organa sta tudi nacionalno raznolika, saj je en
predstavnik hrvaške nacionalnosti, nadzorni svet pa ima 4 predstavnike srbske nacionalnosti. Nadzorni svet ima 3 oz.
43% neodvisnih članov, kar hkrati predstavlja odstotek neodvisnih članov v banki z dvotirnim upravljanjem. Banka stremi
k temu, da ima vzpostavljeno ekipo, ki odraža načela raznolikosti, predvsem s področja znanj in izkušenj ter zastopanosti
manj zastopanega spola. Banka sledi EBA smernicam s področja notranjega upravljanja in jih vgrajuje v notranji pravni
red. Vodstveni organi razumejo razliko med neodvisnostjo ravnanja in načelom neodvisnega položaja ter so hkrati
zavezani k neodvisnemu ravnanju.
V Gorenjski banki v upravljavskem organu ni predstavnikov delavcev. V okviru Skupine GB deluje Sindikat Gorenjske
banke, ki skrbi za ustrezno zaščito in zasledovanje interesov delavcev in v katerega se lahko svobodno včlanijo zaposleni.
Sindikat se zavzema za usklajevanje plač z rastjo življenjskih stroškov. Uprava vsako leto s sindikatom uspešno sodeluje
pri organizaciji Bančnih iger ter novoletnem obdarovanju otrok.
Model upravljanja trajnosti
V Skupini GB je vzpostavljena celovita, 5-nivojska struktura upravljanja trajnostnega razvoja. Uprava in Nadzorni svet
sta odgovorna za potrjevanje, strateški nadzor in učinkovito izvajanje vsebin, povezanih s trajnostjo. V podporo procesu
izvajanja trajnostnega razvoja v okviru pristojnosti uprave in Nadzornega sveta delujeta Odbor za trajnostni razvoj in
Odbor za tveganja.
1. Nadzorni svet in Komisija za tveganja potrjujeta poslovno strategijo banke in strategijo ESG in trajnostnega razvoja,
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
50
redno spremljata izvajanje aktivnosti na ESG-področju na podlagi poročil uprave.
2. Uprava in znotraj nje odgovorna oseba za področje ESG sta zadolženi za potrditev in izvajanje strategije ESG in
trajnostnega razvoja, vzpostavljanje trajnostne kulture in poslovnih procesov, ki sledijo strategiji, potrjujeta sklepe
in operativne načrte trajnostnega razvoja, zagotavljata vzpostavitev učinkovitega mehanizma upravljanja ESG-
tveganj in mehanizma notranjih kontrol, zagotavljata transparentnost poročanja skladno s predpisi in standardi.
3. Odbor za trajnostni razvoj obravnava teme s področja trajnostnega razvoja po posameznih poslovnih področjih,
pripravlja strategijo ESG in trajnostnega razvoja in predloge akcijskih načrtov, operativno spremlja izvajanje
strategije in akcijskih načrtov ter doseganje trajnostnih ciljev, pripravlja predloge in dopolnitve trajnostne strategije
(letni pregled), pripravlja poročila za upravo.
4. Oddelek nefinančnih tveganj je povezovalni člen med Odborom za trajnostni razvoj, članom uprave in pooblaščenci
za trajnostnost po posameznih področjih, koordinira in usklajuje aktivnosti na posameznih ravneh upravljanja in
posameznih poslovnih področjih.
5. Pooblaščenci za trajnostnost in ESG spremljajo in izvajajo aktivnosti na posameznih poslovnih področjih
(upravljanje tveganj, finančno upravljanje in poročanje, poslovanje podjetij, poslovanje s prebivalstvom, razvoj
produktov in procesov, trženje in odnosi z javnostmi, upravljanje kadrov, pravne zadeve, skladnost, zdravje in
varstvo pri delu, upravljanje nepremičnin, poslovanje odvisnih družb v skupini).
Z večnivojskim upravljanjem trajnostnega poslovanja Skupina GB zagotavlja, da trajnostni razvoj in ESG-področje
predstavljata pomembno področje za najvišje odločevalske organe ter se proaktivno vključujeta v vsakodnevne
aktivnosti sektorjev, najbolj povezanih z ESG in trajnostnostjo.
Graf 1: Struktura upravljanja trajnostnega poslovanja banke
V Skupini GB deluje Odbor za trajnostni razvoj, ki je odgovoren za pripravo, izvedbo in spremljanje izvajanja akcijskega
načrta, ki omogoča implementacijo strateških zavez in ciljev trajnostnega razvoja. Upravljavska struktura Gorenjske
banke se vpenja tudi v strukturo AikGroup, ki povezuje lokalne vodje za trajnostni razvoj. Ti so odgovorni za izvajanje
modela upravljanja ESG in ukrepov na lokalni ravni v skladu s standardi skupine in delujejo kot horizontalna kontaktna
točka, da zagotovijo, da so podnebna in okoljska tveganja ustrezno vključena v okvir upravljanja tveganj Skupine GB.
Odbor za trajnostni razvoj, ki ga sestavlja 10 članov in 6 namestnikov iz ključnih sektorjev banke in odvisnih družb, vodi
in nadzira članica uprave Mojca Osolnik Videmšek, pristojna za področje IT in digitalizacije in ESG. Odbor se redno sestaja
mesečno, kvartalno spremlja uspešnost akcijskih načrtov ter na sejah uprave redno poroča upravnemu odboru.
Nadzorni svet se kvartalno seznanja o okoljskih in podnebnih aktivnosti.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
51
ESG kompetence
Ugotavljanje ustreznosti veščin in znanja s področja trajnostnosti upravni in vodstveni organi ugotavljajo vsaj enkrat
letno, preko postopka ocenjevanja individualne in kolektivne primernosti uprave in nadzornega sveta (tako organa kot
vsakega od njegovih članov). S tem se zagotavlja redno spremljanje izkušenj in zastopanosti vseh strokovnih področij
pomembnih za delovanje banke. Tako člani uprave kot nadzornega sveta se dodatno izobražujejo o vseh pomembnih
bančnih področjih, kamor sodi tudi področje trajnostnosti.
Banka ima sprejet tudi poslovnik o izobraževanjih članov NS, v katerem so definirani 3 različni tipi izobraževanj; začetna,
redna in izredna usposabljanja. Banka vsako leto pripravi letni načrt izobraževanj za nadzornike, da se udeležijo
izobraževanj različnih strokovnih inštitucij (npr. Združenje bank Slovenije (ZBS), Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS)
idr.) in izobraževanj v organizaciji Gorenjske banke, ki se jih udeležujejo še člani uprave. V 2025 je bilo izvedeno
izobraževanje s strani Deloitta za člane NS. Obravnavane so bile naslednje teme:
- DORA in kibernetska varnost
- Makrobonitetni nadzor in tveganje obrestne mere v bančnem portfelju (IRRBB) (nadzorne prioritete in EBA
nadzorna plošča za IRRBB)
- Preprečevanje podkupovanja
- Protimonopolno pravo (konkurenčno pravo)
- Upravljanje umetne inteligence – razvoj kompetenc za nadzornike
Notranje kontrole in mehanizmi notranjih kontrol zagotavljajo sistematičen nadzor nad vsemi pomembnimi tveganji
banke. Banka ima vzpostavljena pravila in kontrole nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov
banke v skladu z zakonodajo. Funkcije notranjih kontrol obsegajo področja skladnosti, tveganj in notranje revizije.
Funkcije so neodvisne, imajo stalen in neomejen dostop do upravljalnega organa ter zadostne finančne vire za
vzdrževanje visoke kvalitete notranjih kontrol.
Funkcije notranjih kontrol so pomemben del celotnega okvira upravljanja tveganj banke, zato se v prihodnjih letih
predvideva širjenje odgovornosti in nalog kontrolnih funkcij na področju poročanja o trajnostnosti.
GOV-2 - Informacije upravi in nadzornemu svetu
Sektor strateškega upravljanja s tveganji na Nadzornem svetu kvartalno poroča o napredku na projektu implementacije
okoljskih tveganj. Upravi, NS in Komisiji za tveganja (ki deluje v okviru Nadzornega sveta) je Odbor za trajnostni razvoj v
letu 2025 poročal o:
• Pridobitvi in procesu ter obnovitvi CER certifikata
• Pomembnih temah Skupine GB (pomembni vplivi, tveganja in priložnosti)
• procesu vključitve ESG v kreditni proces banke
• Sprejemanju internih politik, ki spodbujajo raznolikost in vključenost, enako plačilo
• Različnih KPI s področja ESG in informacije glede regulatornega poročanja
• ESG vprašalnikih za komitente
• Cenovnem okvirju Cenovne politike produktov banke, ki bo upoštevala tudi ESG dejavnike
• Poročilu o podnebnih in okoljskih tveganjih (C & E risk report)
• Potrebnih ukrepih za implementacijo EBA smernic o upravljanju ESG tveganj
Upravi in Nadzornemu svetu so poročane informacije vitalnega pomena za nadzor izvajanja strategije podjetja, procesa
upravljanja tveganj in doseganje skladnosti z regulatornimi zahtevami.
Uprava in nadzorni svet zagotavljata, da je znotraj Skupine GB vzpostavljen ustrezen mehanizem za implementacijo
trajnostnih tem v lastno poslovanje banke, ki ga za področje lastne delovne sile vodi Sektor organizacije in kadrov, za
področje upravljanja večinoma v sektorju Skladnosti, za okoljsko področje in izračun TGP emisij z vidika lastnega
poslovanja Skupine GB pa v odvisni družbi Imobilia. Gorenjska banka kvartalno spremlja realizacijo akcijskega načrta iz
naslova trajnostnosti na Odboru za trajnost. Akcijski načrt s področja ESG tem se je v letu 2025 uskladil z vsemi
pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi, ki so nastali v procesu ocenjevanja dvojne pomembnosti. Procesi in orodja
za spremljavo uspešnosti ter kontrolni mehanizmi se bodo v prihodnjih letih nadgrajevali in izpopolnjevali.
GOV-3 - Vključevanje trajnostnostne uspešnosti v sisteme spodbud
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
52
Člani Nadzornega sveta enkrat letno izvedejo samooceno učinkovitosti svojega dela in samooceno kolektivne
primernosti z vidika raznolikosti sestave ter sprejmejo program ukrepov za izboljšanje učinkovitosti svojega dela. Enako
pripravijo tudi za upravo banke, temelj ocenjevanja je letno poročilo banke, v katero bo odslej vključena še izjava o
trajnostnosti.
Enkrat letno se opravi kolektivna in individualna ocena primernosti članov uprave in nadzornega sveta. V procesu ocene
kolektivne primernosti se pregleda, ali so zastopana vsa pomembna področja, ki so potrebna za uspešno
poslovanje/delovanje banke, v okviru postavljene evropske in slovenske regulative. Med naštetimi znanji in
veščinami/področji, ki morajo biti zastopana pri članih Uprave in Nadzornega Sveta je vključen tudi ESG in trajnostno
poročanje.
Variabilne sestavine prejemkov in ESG kriteriji
Skupina GB sistem spodbud ponuja upravi, direktorjem na nivoju B-1, vodji informacijske varnosti, pooblaščencu za
varovanje podatkov ter pooblaščencu za pranje denarja in financiranje terorizma AML. Variabilni del prejemkov se
nanaša na plačilo, ki je odvisno od doseženih rezultatov, ki so neposredno povezani z doseganjem ciljev družbe kot
celote, ciljev posamezne organizacijske enote in ciljev posameznika, ter se dodeljuje in izplačuje v obliki denarja in/ali
instrumentov. Ti cilji so namenjeni doseganju trajnostnega razvoja družb v Skupini GB. Med kriterije s področja ESG sodi:
1. zagotavljanje razvoja človeških virov,
2. strateški projekti,
3. delovanje v skladu z vrednotami podjetja,
4. delovanje v okviru družbeno odgovornega delodajalca.
Za oceno uspešnosti članov upravnih in vodstvenih organov se uporabljajo tudi cilji trajnosti, skladni z letnim načrtom
kratkoročnih spodbud, ki temelji na letnem postavljanju KPI-jev in letni (obdobni) oceni uspešnosti institucije, funkcije
(tima) in individualne uspešnosti zaposlenih s posebno naravo dela. Cilji, ki se nanašajo na trajnost so:
1. povečanje zelenega financiranja
2. izboljšanje zavzetosti in opolnomočenosti zaposlenih
3. implementacija CSR projektov in iniciativ
4. vzpostavitev postopka ocenjevanja ESG tveganj stranke
5. povišanje stopnje zadržanja zaposlenih
Meritve uspešnosti so del politike prejemkov in so določena s ponderji znotraj celotnega sklopa meril, ki v skupni vsoti
prispevajo k variabilnemu delu prejemkov. Odstotek variabilnega prejemka, odvisnega od ciljev in (ali) učinkov,
povezanih s trajnostjo, znaša po oceni med 10 in 20 %.
Skupina GB zaenkrat pri članih upravnih, poslovodnih in nadzornih organov še ne upošteva njihove uspešnosti glede na
cilje zmanjšanja emisij TGP in nima podrobneje opredeljenih kazalnikov uspešnosti z vidika podnebnih ciljev. Hkrati s
pripravo celovitega načrta za prehod [E1-1] je v načrtu določitev in sprejem natančnejših kazalnikov tako za upravo kot
direktorje nivoja B-1, ki bodo štele za referenčne vrednosti v zvezi z uspešnostjo na področju ESG, katere odgovornost
in vloga je, da podpirajo izvajanje strategije ter učinkovito izvajanje ukrepov.
GOV-4 - Izjava o skrbnem pregledu
Znotraj našega upravljavskega okvira trajnosti Skupina GB opisuje 5 ključnih elementov skrbnega pregleda, kar odraža
našo zavezanost k prepoznavanju, ocenjevanju in upravljanju vplivov na trajnost. Skrbni pregled kot iterativni proces in
stalna praksa, ki zajema vključevanje deležnikov, oceno vplivov, izvajanje korektivnih ukrepov in spremljanje
učinkovitosti, zagotavlja odzivanje oz. sproži spremembe v strategiji podjetja, poslovnem modelu, dejavnostih,
poslovnih odnosih in kontekstu poslovanja. Vsak korak našega procesa skrbnega pregleda je povezan z ustreznimi deli
trajnostnega poročila, kar zagotavlja preglednost in odgovornost v naših praksah trajnosti.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
53
Tabela 5: Izjava o skrbnem pregledu
KLJUČNI ELEMENTI SKRBNEGA PREGLEDA [GOV-4]
ODSTAVKI
(a) Vključitev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in
poslovni model
GOV-2; GOV-3, SBM-3
(b) Sodelovanje s prizadetimi deležniki v vseh ključnih fazah
skrbnega pregleda
GOV-2; SBM-2; IRO-1;
MDR-P
(c) Opredelitev in ocenjevanje škodljivih vplivov
IRO-1; SBM-3
(d) Sprejemanje ukrepov za obravnavanje teh škodljivih vplivov
MDR-A, tematski ESRS
(e) Spremljanje učinkovitosti teh prizadevanj in komuniciranje
MDR-A, MDR-T, tematski
ESRS
GOV-5 - Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja
Gorenjska banka ima celovit sistem za upravljanje tveganj, ki od leta 2023 prepoznava in obravnava tudi tveganja,
povezana s podnebnimi in okoljskimi tveganji ter jih vsaj letno osvežuje. Metodologija za ocenjevanje podnebnih in
okoljskih tveganj je sprejeta in poenotena na ravni holdinga AikGroup (CY) Limited (v nadaljevanju: AikGroup) za
finančne institucije, katerega del je tudi Gorenjska banka.
Banka je tako podnebna in okoljska tveganja vključila v okvir upravljanja tveganj. Register tveganj v Strategiji upravljanja
tveganj je bil dopolnjen z podnebnimi in okoljskimi tveganji, v okviru katerih sta opredeljena dva glavna dejavnika
tovrstnih tveganj:
• fizično tveganje, ki se nanaša na finančni vpliv podnebnih sprememb, kar zajema pogostejše škodljive vremenske
pojave in postopne spremembe podnebja in degradacijo okolja, kot so onesnaževanje zraka, vode in tal,
pomanjkanje vode, poplave, plazovi, požari, izginevanje biotske raznovrstnosti in krčenje gozdov, ter
• tveganje prehoda, ki se nanaša na finančne izgube institucije, ki nastanejo neposredno in posredno zaradi
prilaganja na nizkoogljično in bolj trajnostno gospodarstvo, sprožijo pa ga lahko dejavniki, kot so razmeroma
nenadna uvedba podnebnih in okoljskih politik, tehnološki napredek, spremembe v razpoloženju na trgih ali
spremembe v tržnih izbirah.
Izjava o nagnjenosti k prevzemanju tveganj vključuje metrike merjenja podnebnih in okoljskih tveganj ter njihove
kratkoročne in srednjeročne ciljne vrednosti. Izjava se pripravlja mesečno in se poroča upravljalnemu organu banke in
AikGroup.
Banka periodično izvaja oceno materialnosti, s katero je vzpostavila metodologijo in strukturiran pristop k oceni
pomembnosti različnih podnebnih in okoljskih tveganj. Izvedena je bila podrobna analiza vseh fizičnih in tranzicijskih
tveganj za Slovenijo, pri čemer so bila identificirana glavna fizična tveganja iz naslova poplav, plazov in požarov.
Rezultate ocene materialnosti banka uporablja za oblikovanje nadaljnjih ukrepov in prihodnjih strateških izzivov s ciljem
boljšega obvladovanja in blažitve vpliva podnebnih in okoljskih tveganj pri financiranju. Strategije za blaženje
identificiranih tveganj slonijo na ocenjevanju, ki posodabljajo metodologije za obvladovanje tveganj ter omogočajo
prilagoditev kreditnih politik, vlaganje v bolj odporne projekte in spodbujanje trajnostnih praks med strankami.
Fizično tveganje in tveganje prehoda sta dejavnika, ki poganjata obstoječa tveganja, predvsem kreditno in operativno
tveganje.
To pomeni, da podnebna in okoljska tveganja hkrati vplivajo na več različnih kategorij in podkategorij obstoječih tveganj.
Kot gospodarski subjekt bo Skupina GB izvajala aktivnosti, ki bodo zmanjševale njene negativne vplive na okolje ter
pripomogle k zmanjševanju degradiranja okolja. Kot pravni subjekt, ki nudi finančne storitve prebivalstvu in
gospodarstvu, bo Skupina GB s povezovanjem potreb po financiranju z viri financiranja podprla prehod na trajnostno
gospodarstvo in nizkoogljično družbo.
Banka ugotovitve ocen tveganj vključuje v ustrezne notranje funkcije, kot so Sektor strateškega upravljanja tveganj,
Sektor skladnosti, Sektor upravljanja kreditnih tveganj itn, ter delovne procese. Tako je banka v letu 2025 nadaljevala z
izgradnjo ESG podatkovnega modela ter digitalizacijo zbiranja ESG podatkov. Podatke o svojih strankah je zbirala tudi z
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
54
uporabo ESG vprašalnika, ki je bil nadgrajen v okviru delovne skupine Združenja bank Slovenije, v kateri banka aktivno
sodeluje. Ta delovna skupina sodeluje z Banko Slovenije pri vzpostavitvi enotne platforme za zbiranje ESG podatkov v
okviru SISBIZ. V ta namen banka uporablja svojo spletno stran, ki stranki omogoča enostavno oddajo izpolnjenega
vprašalnika, banki pa omogoča verifikacijo in centralizacijo zbranih ESG podatkov v podatkovnem skladišču banke. Poleg
tega banka posebno pozornost namenja zbiranju energetskih izkaznic stavb. Banka je sodelovala tudi pri dopolnitvi
povzetka cenitvenega poročila na ravni Združenja bank Slovenije, ki je bil dopolnjen s podatki tranzicijskega in fizičnega
tveganja.
Banka nadaljuje z aktivnostmi implementacije podnebnih in okoljskih tveganj v proces upravljanja tveganj upoštevaje
EBA smernice o upravljanju ESG tveganj, predvsem posebno pozornost namenja nadaljnjemu vključevanju podnebnih
in okoljskih tveganj v proces odobravanja in spremljavo kreditov. V ta namen banka nadaljuje z zbiranjem ESG podatkov,
pri čemer se uporablja novejša, nadgrajena verzija ESG vprašalnika.
Za namen nadaljnjega zbiranja podatkov o nepremičninah banka sodeluje z zunanjim svetovalcem, ki je za nepremičnine
v portfelju zavarovanj, ki nimajo izdane uradne energetske izkaznice, pripravil podlago za oceno fizičnih tveganj ter
oceno o energetski učinkovitosti na podlagi javno dostopnih podatkov iz registra energetskih izkaznic ter zagotovil
podatke o fizičnih tveganjih (požar, plazljiva območja in poplave).
Za namen vključitve podnebnih in okoljskih tveganj v proces odobravanja in spremljave kreditov banka uporablja orodje
za ESG skrbni pregled stranke, ki temelji na zbranih podatkih iz ESG vprašalnika, podatkih o stranki, panogi v kateri
stranka deluje, ter lokaciji in energetski učinkovitosti nepremičnin. Poleg tega je banka implementirala metodologijo za
izračun ocene financiranih emisij TGP, ki temelji na javno dostopnih podatkih o povprečnih emisijah TGP na ravni
panoge, v kateri stranka deluje. Banka dolgoročno strmi k cilju, da ocene financiranih emisij TGP postopoma nadomesti
z dejanskimi verificiranimi dejanskimi izračuni TGP emisij, ki jih bodo stranke zagotovile v ESG vprašalniku ali jih bodo
poročale v svojih trajnostnih poročilih.
Metodologije in mednarodni standardi za upravljanje okoljskih tveganj
Banka pri implementaciji okoljskih in podnebnih tveganj sledi Vodniku ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih, EBA
smernicam o upravljanju ESG tveganj, načelom LMA/ICMA in si v čim večji meri prizadeva slediti uredbam in direktivam
skladnim z EU taksonomijo.
Več o upravljanju tveganj v poglavju Upravljanje tveganj (str. 176)
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
55
SBM-1 - Strategija, poslovni model in vrednostna veriga
[SBM-1] Skupina GB svojo ESG strategijo vpleta v poslovno strategijo ter z njo krepi zavezanost k razogljičenju lastnega
poslovanja in portfelja. V letu 2026 bomo v sodelovanju z AikGroup pripravili natančnejši načrt za prehod [E1-1, E1-3,
E1-4]. Vsako leto pripravimo tudi akcijski načrt za izvedbo ukrepov s področja celotnega ESG. Nadaljevali bomo z
implementacijo internih aktov in posledično procesov ter tehnoloških rešitev za učinkovitejše ugotavljanje, ocenjevanje,
spremljanje, poročanje in obvladovanje ESG tveganj. Aktivnosti, ki jih Skupina GB zasleduje, so postavljene na način, da
bodo uspešno dosegle končni cilj – ogljično nevtralno gospodarstvo. S spremembo poslovnega modela in produkti
trajnostnega financiranja si prizadeva, da bo s svojim delovanjem pripomogla k lažjemu prehodu na nizkoogljično družbo
ter da bo predstavljala zgled krožnemu gospodarstvu in zeleni ekonomiji.
Za Skupino GB so pomembni sektorji bančništvo, naložbe in skladi, storitve leasinga in nepremičnine. Gorenjska banka
je sodobna univerzalna banka, ki zagotavlja širok spekter bančnih, finančnih in investicijskih storitev za fizične in pravne
osebe. Naš poslovni model temelji na stabilnosti, odgovornem financiranju in trajnostnem razvoju, pri čemer podpiramo
lokalno gospodarstvo in dolgoročno finančno blaginjo naših strank.
Slika 1: Ključni gradniki ESG strategije
Kot prva banka s certifikatom Družbeno odgovoren delodajalec v Sloveniji že danes razvijamo družbeno odgovornost in
trajnostni razvoj, ki jo z 51 ukrepi vgrajujemo v trajnostno upravljanje.
Opis pomembnih finančnih produktov in storitev Skupine GB, njenih trgov, skupin strank ter števila zaposlenih je opisan
na strani 79 tega Letnega poročila.
Skupina GB si je zastavila ambiciozne cilje s področja ESG na srednji oz. dolgi rok, ki so povzeti v Tabeli 6.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
56
Tabela 6: ESG cilji na srednji in dolgi rok
Okoljski cilji
Leto 2027: 15 % delež zelenih hipotek
Leto 2050: Doseči ničelne emisije portfelja
Leto 2030: Doseči ničelne emisije lastnih dejavnosti
Leto 2027: 100% električne energije, kupljene iz virov brez ogljičnega odtisa
Leto 2027: Preseči 12 % zelenega financiranja kreditnega portfelja
Leto 2027: Manj kot 15 % izpostavljenosti sektorjem z najvišjimi emisijami CO2
Leto 2027: Manj kot 14 % vrednosti zavarovanj z visoko izpostavljenostjo fizičnim tveganjem
Leto 2027: Manj kot 3 % izpostavljenosti sektorju oskrbe z električno energijo, plinom, paro in klimatizacijo iz
neobnovljivih virov
Socialni cilji
Širitev regionalnega programa "Podpora družinam": >0,5 milijona EUR letno
Enaki delovni pogoji za vse raznolike skupine
Zaveza k podpori družinam in dostopna stanovanja
Upravljavski cilji
Posodobitev politike varstva potrošnikov v skladu s spremembami v regulativnem okviru EU
Nadgradnja politike notranjega upravljanja in uvedba novih listin odborov nadzornega sveta
Načrt nasledstva
Posodabljanje kodeksa poslovne etike
Izobraževanja za različne ravni zaposlenih v letu 2025 na področjih preprečevanja podkupovanja in korupcije,
kršitev konkurenčnega prava, prevar ipd.
Spodbujanje uporabe orodja za prijavo nepravilnosti (whistleblowing)
Nove pobude, ki izhajajo iz skupinske politike o kulturi skladnosti (npr. sporočila »Tone from the Top« za vse
zaposlene).
Vrednostna veriga
Vrednostna veriga Skupine GB poteka po verigi navzgor (upstream), v katero sodijo regulator in pripravljavci politik ter
dobavitelji blaga in storitev ter po verigi navzdol (downstream), kjer se osredotočamo na poslovni portfelj in portfelj
prebivalstva. Nižji del verige se povezuje tudi z dobavitelji poslovnih strank ter se zaključi s končnimi uporabniki. Največji
vplivi v vrednostni verigi za bolj trajnostno delovanje se za Skupino GB identificirajo skozi upravljanje portfelja.
Slika 2: Prikaz vrednostne verige Skupine GB
Ožja projektna skupina je pripravila popis vrednostne verige glede na višji in nižji del ter lastne dejavnosti ter opravila
analizo portfelja z vidika izpostavljenosti, visoko emisijskih sektorjev ter podatkov o energetski učinkovitosti stavb.
Znotraj posameznih členov oz. akterjev verige vrednosti je identificirala in ocenila pomembne trajnostne teme.
SBM-2 - Vključevanje deležnikov v strategijo
Vključevanje naših deležnikov v strategijo postaja v Skupini GB naloga, ki ji že in ji bomo tudi v prihodnje namenjali vedno
več pozornosti, saj predstavlja temelj naše trajnostne strategije. Skozi redne in strukturirane dialoge si prizadevamo, da
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
57
naš poslovni model in pobude za trajnost odražajo pričakovanja naših ključnih deležnikov. V ocenjevanje vplivov so bili
v letu 2024 s spletnim vprašalnikom vključeni lastnik, zaposleni, vodstvo, nadzorni svet, ter odvisni družbi GB Leasing
d.o.o. in Imobilia GBK d.o.o.. V letu 2025 so bile v ocenjevanje vplivov tekom izvedbe analize dvojne pomembnosti
vključene še stranke in poslovni partnerji (dobavitelji). Deležniki so najvišje (12 točk od 16 možnih) ocenili vplive v
tematskih standardih S1 (Lastna delovna sila), 11,9 točke za G1 (Poslovno ravnanje), 11,5 točke za S4 (Kupci in končni
uporabniki) in 8,4 točke za skupino vplivov od E1-E5 (Okoljske teme).
Tabela 7: Mapa deležnikov
SKUPINA DELEŽNIKOV
PODSKUPINA
KLJUČNI DELEŽNIKI
TIP
VKLJUČENOST
/NAČIN
VIŠJI DEL
Regulator in pripravljavci
politik
EU
Evropska centralna banka
Uporabnik izjav o
trajnostnosti
NE
European Banking
Association
NE
ESMA
NE
Nacionalni
Banka Slovenije
Uporabnik izjav o
trajnostnosti
NE
Ministrstvo za finance
NE
Dobavitelji blaga in
storitev (glavne skupine)
Tehnična bančna
oprema
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
Varnost in
transport denarja
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
Oprema in storitve
gradnje/prenove
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
Najeta vozila
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
Investitorji
Lastnik
AikGroup Ltd.
Oboje
DA, vprašalnik
Drugi
Oboje
NE
LASTNE DEJAVNOSTI
Gorenjska banka d.d.
Lastnik
AikGroup Ltd.
Oboje
DA, vprašalnik
Nadzorni svet
Oboje
DA, vprašalnik
Uprava
Oboje
DA, vprašalnik
Zaposleni
Sindikat delavcev
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
GB Leasing d.o.o.
Vodstvo in
zaposleni
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
Immobilia d.o.o.
Vodstvo in
zaposleni
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
NIŽJI DEL
Kupci in končni
uporabniki – fizične osebe
Prejemniki posojil
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
Uporabniki drugih
bančnih storitev
(plačila, trgovanje,
depoziti itd.)
Prizadeti deležnik
NE
Lizing stranke
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
Poslovni klienti
Prejemniki posojil
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
Deležniki strank
Zaposleni strank
Prizadeti deležnik
NE
Prizadete skupnosti
strank
Prizadeti deležnik
NE
Končne stranke in kupci
Prizadeti deležnik
NE
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
58
Prejemniki
kapitalskih naložb
Prizadeti deležnik
NE
Uporabniki drugih
bančnih storitev
(plačila, trgovanje,
depoziti itd.)
Prizadeti deležnik
NE
Lizing
Prizadeti deležnik
DA, vprašalnik
Utež deležnikov v skupnem ocenjevanju predstavlja ponder 0,5 oz. vpliva na 50 % končne ocene. Uprava in nadzorni
svet sta bila seznanjena s končnimi rezultati ocenjevanja vplivov in vključevanja deležnikov.
Na splošno so stališča in interesi deležnikov v visoki meri usklajeni z obstoječo ESG strategijo in poslovnim modelom
Skupine GB. Način vključevanja deležnikov je podrobneje predstavljen v dokumentu Metodologija analize dvojne
pomembnosti.
SBM-3 - Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
Skupina GB je skozi 92 trajnostnih tem iz tabele ESRS 1 AR 16 in dodatnih 4 organizacijskih trajnostnih tem identificirala
širok seznam vplivov, tveganj in priložnosti. Po ocenjevanju in uporabi praga pomembnosti je prepoznala 22 pomembnih
vplivov, 11 tveganj in 8 priložnosti, ki se nanašajo tako na portfelj kot na lastno dejavnost, kar kaže na prisotnost vplivov,
tveganj in priložnosti na poslovni odnos s strankami. Opravljena je bila analiza odpornosti, saj so bila identificirana
podnebna fizična in tranzicijska tveganja ter ocenjena njihova pomembnost skozi pristop dvojne pomembnosti. Vplivi,
tveganja in priložnosti se odražajo tudi skozi strategijo in prilagajanje poslovnega modela, saj je v načrtih razvoj finančnih
produktov, ki bodo podpirali trajnostno financiranje ter razogljičenje gospodarstva.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
59
Tabela 8: Opis pomembnih vplivov Skupine GB
ESRS
Opis vplivov
TIP IRO
AKTUALNI/
POTENCIALNI
VREDN.
VERIGA
ČASOVNI
HORIZONT
E1
Izpusti emisij toplogrednih plinov
zaradi naložb in financiranja
Negativni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Srednjeročno
E1
Izpusti emisij toplogrednih plinov
zaradi lastnega poslovanja
Negativni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Kratkoročno
E1
Poraba energije zaradi poslovanja
Negativni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Kratkoročno
E1
Poraba energije zaradi naložb in
financiranja
Negativni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Srednjeročno
E2
Onesnaževanje zraka, vode in tal
zaradi naložb in financiranja
Negativni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Srednjeročno
E3
Poraba vode zaradi naložb in
financiranja
Negativni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Srednjeročno
E4
Negativen vpliv na biodiverziteto
zaradi naložb in financiranja
Negativni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Srednjeročno
E5
Nastajanje odpadkov zaradi naložb in
financiranja
Negativni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Srednjeročno
E5
Poraba virov zaradi naložb in
financiranja
Negativni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Srednjeročno
E1, E2, E3, E4, E5
Financiranje zelenega prehoda
podjetij in prebivalstva
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Dolgoročno
S1
Varnost zdravje, dobro počutje in
kvalitetni delovni pogoji za zaposlene
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Kratkoročno
S1
Pravično plačilo in nagrajevanje
zaposlenih
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Kratkoročno
S1
Razvoj znanja in kompetenc
zaposlenih
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Srednjeročno
S1
Enakopravna obravnava vseh
zaposlenih in preprečevanje
diskriminacije ter nasilja
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Kratkoročno
S4
Financiranje s pozitivnim učinkom na
družbo
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Dolgoročno
S4
Varnost in informiranje potrošnikov
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Srednjeročno
S4
Digitalizacija procesov za stranke
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Dolgoročno
G1
Etična poslovna kultura
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Dolgoročno
G1
Preprečevanja pranja denarja,
financiranja terorizma in drugih
neetičnih dejavnosti
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Dolgoročno
G1
Zaščita žvižgačev
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Dolgoročno
G1
Preprečevanje in odkrivanje korupcije
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Lastne
dejavnosti
Dolgoročno
S4
Finančna pismenost
Pozitivni
vpliv
Aktualen
Portfelj
Srednjeročno
*Legenda: Označeno z modro barvo - organizacijsko specifični vplivi
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
60
Skupina GB je vse pomembne vplive ponovno razvrstila glede na časovni horizont, kjer kratko, srednje in dolgoročno
predstavlja, kako dolgo pričakujemo, da bo vpliv trajal. Dobra polovica vplivov nastaja v lastnih dejavnostih, druga slaba
polovica v portfelju. V letu 2025 je bil dodan pomemben vpliv v dobavni verigi.
Skupina GB je prav tako ponovno ovrednotila časovni horizont tveganj in priložnosti, kjer kratko-, srednje- in dolgoročno
predstavlja, kako dolgo pričakujemo, da bo tveganje oz. priložnost trajala. Ponovno smo ovrednotili ali gre za
konstanten, naraščajoč ali padajoč trend (v Tabeli 9).
Tabela 9: Opis pomembnih tveganj in priložnosti Skupine GB
ESRS
IRO
TIP IRO
VREDNOSTNA
VERIGA
ČASOVNI
HORIZONT
E1
Trajnostni produkti za podjetja
Priložnost
Portfelj
Dolgoročno
E1
Trajnostno projektno financiranje
Priložnost
Portfelj
Dolgoročno
E1
Znižanje izpostavljenosti do
podnebnih sprememb skozi
upravljanje portfelja
Priložnost
Portfelj
Srednjeročno
E1
Podnebna fizična tveganja,
povezana z naložbami v podjetja
Tveganje
Portfelj
Dolgoročno
E1
Podnebna fizična tveganja,
povezana z naložbami v
gospodinjstva (hipotekarni krediti)
Tveganje
Portfelj
Dolgoročno
E1
Podnebna fizična tveganja,
povezana z naložbami v portfelju
leasinga
Tveganje
Portfelj
Dolgoročno
E1
Podnebna prehodna tveganja,
povezana z naložbami v podjetja
Tveganje
Portfelj
Srednjeročno
E1
Podnebna fizična tveganja,
povezana s poslovanjem in lastnimi
nepremičninami
Tveganje
Lastne
dejavnosti
Dolgoročno
E1
Podnebna prehodna tveganja,
povezana z naložbami v portfelju
leasinga
Tveganje
Portfelj
Dolgoročno
E1
Podnebna prehodna tveganja,
povezana z naložbami v
gospodinjstva (hipotekarni krediti)
Tveganje
Portfelj
Dolgoročno
E1, S4
Trajnostni produkti za prebivalstvo
Priložnost
Portfelj
Dolgoročno
E1
Nižji stroški financiranja skozi
zeleno refinanciranje
Priložnost
Višji del
dobavne
verige
Dolgoročno
S1
Privabljanje talentov in zadržanje
zaposlenih
Priložnost
Lastne
dejavnosti
Dolgoročno
S1
Povečana fluktuacija zaposlenih
Tveganje
Lastne
dejavnosti
Dolgoročno
S4
Zunanja goljufija, ki oškoduje
stranke
Tveganje
Portfelj
Dolgoročno
S4
Posojila s pozitivnim učinkom na
družbo
Priložnost
Portfelj
Dolgoročno
G1, S1, S4, E1, E2, E3, E4, E5
Neskladnost z zakonodajo na
področju ESG
Tveganje
Lastne
dejavnosti
Srednjeročno
S4
Digitalizacija procesov
Priložnost
Lastne
dejavnosti
Dolgoročno
G1
Tveganje zunanjega izvajanja
vključno z ESG vidiki
Tveganje
Višji del
dobavne
verige
Dolgoročno
*Označeno z modro barvo - organizacijsko specifična tveganja in priložnosti
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
61
Trenutni učinki vplivov, tveganj in priložnosti se v Skupini GB kažejo skozi pripravo novih modelov bonitetnih ocen za
postopno preusmerjanje naložbenega portfelja v projekte z nizkimi emisijami ogljika, skrbne preglede strank in
dobaviteljev z ESG vprašalniki, prilagajanju notranjih procesov ter usposabljanju zaposlenih za boljše razumevanje
trajnostnih bančnih praks. Pričakovani učinki vplivov, tveganj in priložnosti so v tem, da bodo naložbe in financiranje na
srednji in dolgi rok bolj izpostavljene fizičnim in prehodnim tveganjem. Pričakuje se večje zanimanje za zelene finančne
produkte ter večjo razpoložljivost kvalitetnejših ESG podatkov v prihodnje.
Pozitivni vplivi se nanašajo na oblikovanje zelenega trajnostnega financiranja, negativni pa na okoljske vplive zaradi teh
naložb. Pomembna tveganja in priložnosti v letu 2025 niso pomembno vplivala na finančne rezultate, finančni položaj
ali denarne tokove Skupine GB, glede finančnih učinkov v prihodnje projekcije oziroma ocene niso na znane.
IRO-1 - Proces za prepoznavanje in ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti
Ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti Skupine GB, ki je v skladu z direktivo CSRD obvezno za določitev
obsega poročanja, je bil zasnovan kot celovit proces v 8 korakih, z jasnimi cilji in ključnimi rezultati (slika 3). Gre za proces
identifikacije, ocenjevanja in analize dvojne pomembnosti, ki temelji na postopkih skrbnega pregleda, ki je skrbno
popisan in ponovljiv, hkrati pa odprt za prihodnje nadgradnje glede na nova dognanja in prakso. V letu 2025 smo proces
izboljšali, ga nadgradili in odpravili pomanjkljivosti preteklega leta. Identificiranje pomembnih vplivov, tveganj in
priložnosti temelji na analizi dokumentacije, internih analizah, raziskavah, na znanstveno utemeljenih zunanjih podatkih
ter skrbnem pregledu vrednostne verige. V naslednjem sklopu smo širok nabor identificiranih vplivov, tveganj in
priložnosti ocenili na način, da smo vanj skozi posvetovanja vključili še interese in stališča deležnikov in v letu 2025 smo
v deležniška posvetovanja vključili še skupino strank in dobaviteljev. Ob uporabi ocenjevalnih lestvic in pragov
pomembnosti smo tako pripravili končno analizo pomembnih trajnostnih tem, ki so začrtale obseg izjave o trajnostnosti.
Slika 3: Pregled pristopa Skupine GB k analizi dvojne pomembnosti
Implementacija dvojne pomembnosti
Našo metodologijo smo razvili ob upoštevanju zahtev standardov ESRS in predpisanih parametrov za ocenjevanje
vplivov, tveganj in priložnosti ter razpoložljivih smernic EFRAG skupine ter pomoči zunanjih strokovnjakov. Izkušnje
prvega ocenjevanja dvojne pomembnosti so nam pomagale upravljavski model dodatno izpopolniti in ga graditi na širši
uporabi kvantitativnih podatkov.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
62
Obseg analize dvojne pomembnosti
Analize dvojne pomembnosti za Skupino GB je v letu 2025 vključevala vse tri operativne družbe znotraj skupine:
Gorenjska banka d.d., GB Leasing d.o.o. in IMOBILIA-GBK, d.o.o., Kranj. Analiza dvojne pomembnosti je bila izvedena po
principu »od zgoraj navzdol« s strani matične družbe GB d.d., obe podrejeni družbi sta bili v analizo vključeni neposredno
preko deležniških posvetovanj, analiza pa je upoštevala specifične vidike obeh družb in jih zabeležila pri identifikaciji
vplivov, tveganj in priložnosti.
Opis metodologije in procesa
Vplive, tveganja in priložnosti smo identificirali na skupnih delavnicah, v katere je bila vključena tudi uprava. Ocenjevali
smo vplive, tveganja in priložnosti znotraj lastnih dejavnosti, višjega in nižjega dela vrednostne verige ter skozi portfelj,
ki ima za Skupino GB najpomembnejšo težo. Pri ocenjevanju smo se zanašali na dostopne interne podatke, analize,
notranje znanje ter izkušnje glede poslovnih strank kot prebivalstva. V letu 2025 smo identificirali nekaj novih vplivov in
tveganj. Določili smo korake procesa za izvedbo DMA za pomembnost vplivov in finančno pomembnost. Naše izhodišče
je bila tabela iz ESRS 1 AR16 s širokim naborom 92 trajnostnih tem. Iz prvotnega nabora organizacijsko specifičnih tem
smo odstranili Korporativno upravljanje, transparentnost in skladnost, Etična korporativna kultura, Strateško upravljanje
ESG tveganj, saj se teme ponavljajo v poglavjih ESRS2 in G1.
K obveznemu naboru smo dodali še 4 organizacijsko specifične teme, ki so dosegle prag pomembnosti:
1. Trajnostno financiranje (okoljski in družbeni vidik)
2. Digitalizacija
3. Preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma, uporabe ponarejenih bankovcev in drugih neetičnih
dejavnosti
4. Finančna pismenost
Tema »Trajnostno financiranje« se nanaša tako na okoljske kot družbene vidike. Skupina GB razvija politike, ukrepe, cilje
in metrike s tega področja, pri čemer sledimo zakonodajnim spremembam, ki so trenutno še v teku (Omnibus paket).
Predvidevamo, da bomo z razvojem končali do konca leta 2026, odvisno od časovnice zakonodajnih sprememb. Zato se
je Skupina GB odločila, da teh informacij v tokratnem poročilu še ne bo predstavila. Tema je sicer na kratko omenjena v
poglavju »EU taksonomija«.
Digitalizacija in finančna pismenost sodita med nabor vplivov, tveganj in priložnosti (IRO) v okviru S4 in sta predstavljeni
v poglavju S4-6 Digitalizacija in finančna pismenost.
Tema Preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma, uporabe ponarejenih bankovcev in drugih neetičnih
dejavnosti je predstavljena v poglavju G1- 8 Preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma, uporaba ponarejenih
bankovcev in drugih neetičnih praks.
Na širokem naboru tem smo identificirali vplive, tveganja in priložnosti za Skupino GB. Za ocenjevanje tveganj smo
opravili tudi oceno fizičnih in prehodnostnih tveganj in jih vključili v celoten nabor tveganj in priložnosti.
Pomembnost vpliva
Pri ocenjevanju pomembnosti vpliva smo ocenjevali tako pozitivne kot negativne vplive, ki so prioritetnega značaja, ter
dejanske in potencialne vplive ter njihov časovni horizont po metodi maksimalne ocene. Tak pristop je bil izbran na
podlagi sklepanja, da je resnost vpliva določena z največjo razsežnostjo vpliva, bodisi po moči, bodisi po obsegu, bodisi
po nepopravljivosti škode. Pred ocenjevanjem smo za ocenjevanje resnosti vpliva zastavili lestvice obsega (1-4),
potencialnim vplivom smo dodali še oceno verjetnosti (1-4) ter vpliv računali po formuli: resnost x verjetnost. Vpliv na
človekove pravice se ni upošteval zaradi geografske specifičnosti poslovanja Skupine GB, ki je z lokacijo lastnih dejavnosti
in portfelja vezana na EU prostor, kjer sistematične kršitve človekovih pravic niso pričakovane. Na tej osnovi smo
prepoznali 21 pomembnih vplivov, ki jih predstavljamo v Tabeli 8.
Finančna pomembnost – tveganja
Podlaga za tveganja so bili rezultati že izvedenih analiz tveganj, predvsem rezultati ocene pomembnosti okoljskih in
podnebnih tveganj, ter register operativnih tveganj. Ocenjevalne lestvice so bile usklajene z obstoječo metodologijo
vrednotenja relevantnih tveganj Skupine GB in AikGroup. Seznam identificiranih tveganj se primerjal s seznamom
trajnostnih tem na ožjem seznamu vplivov in se smiselno dopolnil z dodatnimi tveganji tudi v letu 2025. Izhodiščni
seznam je pripravila ožja projektna skupina, ki vključuje strokovnjake za ESG in operativna tveganja.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
63
Tveganja so se evidentirala na seznamu skupaj z ugotovitvami, ali je tveganje povezano s portfeljem ali z lastnimi
dejavnostmi, ali obojim. Določili so se tudi časovni horizonti, ki so prav tako usklajeni s tistimi iz obstoječih analiz ESG
tveganj.
Ugotovljeno je bilo, da različnih vrst tveganj zaradi različnih dimenzij velikosti učinkov (npr. kreditno tveganje napram
operativnemu) ter različnih, že uveljavljenih, pristopov k ocenjevanju, med seboj ni bilo mogoče primerjati. Ker se pred
analizo dvojne pomembnosti priložnosti ni ocenjevalo na kvantitativni bazi, tudi niso bili na voljo kakovostni podporni
podatki, ki bi to omogočili. Zato je bila sprejeta odločitev, da se za ocenjevanje priložnosti uporabi kvalitativno lestvico,
in da se za ocenjevanje okoljskih in družbenih tveganj uporabita dve različni lestvici;
1. Za okoljska tveganja lestvica za ocenjevanje podnebnih in okoljskih tveganj (1-5) ter
2. Družbena in upravljavska tveganja - lestvica verjetnosti z ocenami od 1 do 5 in lestvica za velikost finančnih
učinkov z ocenami od 1 do 9
3. Za zunanje izvajalce smo uporabili metodologijo ocenjevanja tveganj za zunanje izvajalce in ocenjevalne
lestvice za oceno verjetnosti in kvaliteto na lestvici od 1 do 5, ki je bila za namene ESG ocenjevanja pretvorjena
v vrednosti do največ 16.
Finančna pomembnost -priložnosti
Priložnosti so se opredelile na podlagi poslovne strategije, ESG strategije in naložbene politike. Izhodiščni seznam je
pripravila ožja projektna skupina in ga zaključila na delavnici, ki je vključevala interne strokovnjake s področja finančnih
produktov, prodaje in poslovnega razvoja.
Priložnosti: uporabljena je bila kvalitativna lestvica; lestvica za oceno verjetnosti od 1 do 5 in lestvica za velikost finančnih
učinkov z oceno od 1 do 5.
Prag pomembnosti
Prag se je določil na podlagi strokovne presoje ožje projektne skupine, pri čemer se je upoštevala analiza pristopov
drugih bank, ki je bila v času priprave analize omejena zaradi majhnega števila objavljenih rezultatov analiz dvojne
pomembnosti, ter usmeritev iz ocene pomembnosti podnebnih in okoljskih tveganj (kjer je prag postavljen pri srednji
oz. srednje visoki oceni tveganja), ter splošna dobra praksa, da se prag postavi med 50% in 75% največje vrednosti ocene.
Glede na metodologijo Skupine GB je najvišja vrednost ocene vpliva, tveganja ali priložnosti posamezne teme znašala
16. V letu 2024 se je kot prag določila vrednost 10 oz. 62,5% najvišje vrednosti.
Vključevanje deležnikov
Pripravili smo seznam deležnikom in jih razvrstili glede to, ali gre za t.i. prizadetega deležnika, uporabnika izjave o
trajnostnosti (kategorije v skladu z ESRS 1), oz. oboje. Cilj je bil identificirati deležnike, ki so podvrženi neposrednim
(negativnim) vplivom kot posledice poslovanja družbe v naslednjih 3 korakih:
1. Ocena pomembnosti deležnikov: V tem koraku sta se upoštevala naslednja parametra: moč deležnika; možnost
vpliva na deležnika. Oba parametra smo ocenjevali z oceno 1-3. Ocenjevanje deležnikov je bilo opravljeno na
delavnici s širšo Projektno skupino.
2. Določitev deležnikov, ki so ključni za izvedbo skrbnega pregleda: Določile so se skupine deležnikov, ki so
bistvenega pomena za razumevanje vplivov Skupine GB. Izbor je temeljil na ocenah iz koraka 2 in strokovni oceni
Ožje projektne skupine na podlagi razpoložljivih časovnih in človeških virov.
3. Izbor načinov posvetovanja: Za izbrane deležnike se je pripravil načrt vključevanja, ki je vključeval izvedbo
deležniških posvetovanj in priporočeno metodo. V letu 2024 so bili nekaterih deležniki v posvetovanja vključeni
neposredno (velja za vodstvo in zaposlene GB d.d., GB Leasing in Immobilia GBK d.o.o.,), drugi pa posredno
(regulator preko analize dokumentov v fazi priprave dolgega seznama trajnostnih tem, klienti pa preko »proxy
predstavnikov« iz internih oddelkov GB, ki se ukvarjajo s prodajo). V 2025 je Skupina GB v neposredno posvetovanje
vključila skupino zunanjih deležnikov, ki vključujejo stranke in dobavitelje ter njihove ocene vključila v skupne ocene
vplivov.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
64
Njihov interes in stališča so se upoštevala s utežjo 0,5 oz. so prispevala polovico skupne ocene.
Postopek za prepoznavanje, ocenjevanje in upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti se skozi skrbni pregled vgrajuje kot
del upravljavskega procesa banke, ki poteka na sejah uprave in na odboru za trajnostni razvoj.
Matrika dvojne pomembnosti
Na matriki dvojne pomembnosti prikazujemo vse pomembne trajnostne teme skozi pomembnost vpliva in finančno
pomembnost. Rezultati dvojne pomembnosti so bili predstavljeni in potrjeni tudi s strani Odbora za trajnostni razvoj. Z
rdečo barvo sta označeni dve v letu 2025 dodani pomembni trajnostni temi: Upravljanje odnosov z dobavitelji vključno
s plačilnimi praksami in Finančna pismenost. Ostali vplivi, tveganja in priložnosti imajo podobne vrednosti kot v
preteklem letu.
Graf 2: Matrika dvojne pomembnosti
IRO-2 - Seznam zahtev po razkritju
Naša izjava o trajnostnosti natančno opisuje izpolnjene zahteve za razkritje, ki temeljijo na rezultatih celovite ocene
dvojne pomembnosti. To vključuje Kazalo vsebine na začetku tega poročila, ki navaja številke strani za vsako
obravnavano zahtevo, s čimer zagotavlja zaupanje deležnikov v razkritja. Posebna tabela na koncu poročila (Tabela 37)
katalogizira zahteve po razkritjih iz ESRS z drugo zakonodajo EU, s čimer stremi k največji jasnosti in dostopnosti v skladu
z IRO-2.
Climate change adaptation
Climate change mitigation
Energy
Sustainable Financing
Pollution of air
Water
Direct impact drivers of
biodiversity loss
Resources inflows, including
resource use
Waste
Working conditions
Equal
treatment and
opportunities
for all
Information related impacts
for consumers and/or end
users
Personal safety of
consumers and/or
end users
Social inclusion of
consumers and/or end
users
Digitalization
Financial literacy
Corporate culture
Protection of whistle-
blowers
Management of
relationships with suppliers
including payment
practices
Corruption and bribery
Preventing
money
laundering,
financing of
terirosim, use …
0
2
4
6
8
10
12
14
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18
Financial materiality
Impact materiality
Materiality mix
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
65
Tabela 10: Pojasnila negativnih ocen pomembnosti
Tematski ESRS /IRO
Pojasnilo
S2
Delavci v vrednostni
verigi
Na podlagi izvedene analize materialnosti je Skupina GB ocenila, da tema S2
– Delavci v vrednostni verigi ni materialna za njeno poslovanje, saj ni
izpostavljena tveganjem, povezanim z delavci v vrednostni verigi. V sektorju
kmetijstva, kjer je na globalnem nivoju prisotna problematika otroškega
dela, za Skupino GB, ki je izpostavljena vplivu v slovenskem okolju, tema ni
relevantna, zato se negativni vplivi na otroško delo ne upoštevajo.
S3
Prizadete skupnosti /
Financiranje s
pozitivnim učinkom na
družbo
Na podlagi izvedene analize materialnosti je Skupina GB ocenila, da je znotraj
S3 materialna samo tema »Financiranje s pozitivnim učinkom na družbo«.
Ker gre pri tem za temo razvijanja finančnih produktov za mlade, ki
predstavljajo produkte, namenjene komitentom, zato smo pomembno temo
premaknili pod S4 Potrošniki in končni uporabniki; Dostop do produktov in
storitev. V prihodnje bomo izvedli aktivnosti, ki bodo zajemale tudi
predmetno tematiko.
MDR-P;-A;-M;-T - Minimalne zahteve za razkritja
V izjavi o trajnostnosti razkrivamo obstoječe politike in interne dokumente Skupina GB s področja lastnih zaposlenih,
strank in poslovnega ravnanja. V načrtu je priprava okoljske politike, ki bo zasnovana po sprejetju strategije razogljičenja.
Napori prvega leta so bili usmerjeni v zasnovo upravljavskega modela, vključevanje deležnikov, pripravo pomembnih
tem, spreminjanja in prilagajanje procesov poročanja ter priprave za zajemanje nove vrste podatkov. Obstoječi ukrepi s
cilji, ki jih Odbor za trajnostni razvoj spremlja že od leta 2023, odkar se meri trajnostni napredek, so se v letu 2025
celoviteje uskladili z vsemi pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi. Učinkovitost politik in ukrepov se bo tudi v
prihodnje spremljala preko procesa poročanja na kvartalnih sestankih Odbora za trajnostni razvoj.
Tabela 11: Seznam pomembnih tematskih standardov v razkrivanju
TEMATSKI STANDARDI
Razkritja
Dodatne informacije
E1
Podnebne
spremembe
E1-1, E1-2, E1-3, E1-4, E1-5,
E1-6
E2
Onesnaževanje
Določiti po sprejetju Omnibus
paketa
Prehodna določba za razkritja
iz nižjega dela vrednostne
verige, portfelja strank
E3
Vodni in morski viri
E4
Biodiverziteta
E5
Krožno gospodarstvo
S1
Lastna delovna sila
S1-1, S1-2, S1-3, S1-4, S1-5, S1-
6, S1-8, S1-9, S1-10, S1-11, S1-
12, S1-13, S1-14, S1-15, S1-17
S4
Potrošniki in končni
kupci
Organizacijsko specifična: S4-6
G1
Poslovno ravnanje
G1-1, G1-2, G1-3, G1-4,
Organizacijsko specifična: G1-
7, G1-8, G1-9
II.OKOLJE
EU taksonomija
Skladno z delegirano uredbo Evropske komisije št. 2026/73 z dne 4.7.2025 Skupina GB podaja naslednjo izjavo:
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
66
Za nobeno dejavnost se ne trdi, da je povezana z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne v skladu
s členoma 3 in 9 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).Skupina GB ima sicer vzpostavljeno interno metodologijo
označevanja naložb, ki se naslanja na trajnostne gospodarske dejavnosti, ne upošteva pa celotne presoje kot jo
predpisuje Uredba o taksonomiji. Tako npr. banka fizičnim osebam nudi »zeleni kredit« z natančnim opisom investicij,
ki se lahko financirajo s tem kreditom, v izogib »zelenemu zavajanju« (greenwashing).
E1 Podnebne spremembe
Skupina GB uspešnost s področja trajnostnosti že vključuje v sisteme spodbud vodstva in jo načrtuje v prihodnje še
izpopolnjevati. Več o tem v poglavju ESRS 2, sklop GOV-3.
E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb
Skupina GB bo v sodelovanju s AikGroup v letu 2026 (prvotno planirano v 2025) pripravila načrt za prehod. Sicer pa si v
skladu s svojo ESG strategijo prizadeva doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov za lastne dejavnosti (obsega 1 in
2) do leta 2030. Do leta 2050 bo sledila cilju ničelnih emisij toplogrednih plinov za celoten portfelj, kar vključuje emisije
obsega 3, povezane s financiranimi dejavnostmi.
Da bo Skupina GB dosegla neto ničelne emisije za lastne dejavnosti, zasleduje cilje, ki bodo oblikovali ključne vzvode za
razogljičenje in bodo vključeni v načrt prehoda:
1. povečanje energetske učinkovitosti,
2. povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije,
3. povečanje proizvodnjo lastne elektrike iz obnovljivih virov energije,
4. zmanjšati porabo fosilnih goriv,
5. zmanjšati porabo hladilnih sredstev in drugih virov ubežnih emisij.
Za portfelj si prizadevamo vsako leto doseči do 5 % letno znižanje skupnih financiranih emisij na ravni posameznih panog,
razvrščenih po SKD klasifikaciji: C (predelovalna industrija), D (energetika) in I (gostinstvo) na območju Slovenije. Poleg
tega si prizadevamo, da se bodo skupne financirane emisije po vseh razredih sredstev, ki spadajo v obseg metodologije
PCAF (Partnership for Carbon Accounting Financials), prav tako zniževale do 5 % letno. Banka redno spremlja emisije
portfelja in primerja emisije po posameznem razredu sredstev glede na prejšnje opazovalno kvartalno oz. letno obdobje
(kvartal ali leto).
Banka bo spodbujala prehod na nizkoogljične tehnologije v panogah z visoko stopnjo emisij. V ta namen bo prednostno
obravnavala posojila in naložbe v podjetja, ki si prizadevajo za prehod na nizkoogljične poslovne modele in zmanjšanje
emisij v skladu s smernicami EU o trajnostnem financiranju.
Banka bo prav tako sodelovala s podjetji v svojih financiranih sektorjih, da jim zagotovi podporo pri doseganju njihovih
ciljev zmanjšanja emisij in uresničevanju njihovih tranzicijskih načrtov. To bo vključevalo dostop do finančnih produktov
z nižjimi obrestnimi merami za podjetja z jasnimi načrti za zmanjšanje emisij.
Na področju poslovanja s prebivalstvom bo banka spodbujala naložbe v nizkoenergetske stavbe (vključno s prenovami)
in trajnostno mobilnost.
Poleg tega bo banka zagotavljala skladnost z mednarodno priznanimi standardi, kot je PCAF za obračunavanje emisij.
Pri pripravi finančnih in drugih poročil za leto 2025 Skupina GB upošteva podnebne predpostavke in podnebne scenarije
v okviru stresnih testov, pri ICAAP (Internal Capital Adequacy Assessment Process - proces ocenjevanja ustreznega
notranjega kapitala) in v okviru rating modela (oblikovanje slabitev).
Upoštevaje Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818, člen 12., podjetja v Skupini GB niso izključena iz referenčnih
vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom.
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
AikGroup, katere del je Skupina GB, je v letu 2023 sprejela metodologijo in na podlagi slednje vsako leto izvede analizo
odpornosti za ocenjevanje materialnosti podnebnih tveganj, ki temelji na kvantitativnih in kvalitativnih metodah za
določanje vpliva fizičnih podnebnih tveganj (npr. poplave, plazovi in požari) in prehodnih tveganj (npr. spremembe
zakonodaje, tehnološke spremembe) na finančna tveganja v portfelju Skupine GB (npr. kreditno tveganje, operativno
tveganje). Analiza odpornosti je bila izvedena po metodologiji, ki obsega podatke zunanjih in notranjih virov (geo-
lokacija, emisije GHG, makroekonomski indikatorji), določa prenosne kanale, po katerih podnebna tveganja vplivajo na
tradicionalna tveganja, analizira portfelj, uporablja scenarijsko analizo (npr. "Orderly", "Disorderly", "Hot-house world",
Flood scenario, …) z uporabo ECB modelov za stresne teste, identifikacijo materialnih tveganj po segmentih (geografskih
in sektorskih) ter strokovne ocene vplivov na ključne kazalnike tveganj. Ocena tveganj je pripravljena na podlagi
spremenjenih makroekonomskih kazalnikov ter vpliva na kreditno sposobnost strank ter upošteva kratkoročno (do 1
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
67
leta), srednjeročno (1–5 let) in dolgoročno obdobje (nad 5 let) s simulacijami za leta 2030, 2040 in 2050. Obseg ocene
materialnosti mora po metodologiji zajemati najmanj 95 % celotne kreditne izpostavljenosti za geografsko območje
Slovenije. Analiza odpornosti ni bila izvedena za vrednostno verigo navzgor (dobaviteljska veriga), ampak le za
vrednostno verigo navzdol (portfelj).
Rezultati analize odpornosti kažejo, da ima podnebno tveganje pomemben vpliv na finančno stabilnost AikGroup, še
posebej v scenarijih brez ukrepanja. Ukrepi za odpornost vključujejo prestrukturiranje portfeljev (zmanjševanje
izpostavljenosti tveganim naložbam), sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki ter redni pregledi portfeljev in prehod na
nizkoogljične alternative.
Strategija in poslovni model Skupine GB se bosta v prihodnje prilagajala s postopim zmanjševanjem izpostavljenosti
tveganim naložbam ter novim priložnostim za trajnostno financiranje, ki jih prinaša scenarij 1,5 °C s ciljem krepitve
odpornosti. Podnebni scenariji niso neposredno povezani s postavkami v finančnih izkazih.
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in
priložnosti
Za prepoznavanje in ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v lastnih dejavnostih in portfelju, povezanih
s podnebnimi spremembami, so bili uporabljeni tako notranji podatki (izpostavljenost portfelja glede na SKD/NACE
kode) kot zunanje baze podatkov o vplivih glede na sektor (UNEP FI – Sector Impact Map, IFRS SASB Materiality Finder).
Fizična podnebna tveganja se nanašajo na naložbe v podjetja, naložbe v portfelju leasinga ter naložbe v gospodinjstva
(hipotekarni krediti). Ocenjevali smo jih glede na magnitudo, verjetnost in časovni horizont. Ocenila in preverila so se
fizična podnebna tveganja v časovnih horizontih znotraj portfelja tudi znotraj scenarija tveganja poplav (Flood risk
scenario), ki temelji na geografskih območjih NUTS 3 (regionalna raven) na ozemlju Slovenije. Povprečna ocena fizičnega
tveganja poplav je bila v tem scenariju višja od 3 (na lestvici od 1 do 5). Ugotovitve scenarijev so bile osnova, ki se je
prenesla v končno ocenjevanje vplivov, tveganj in priložnosti.
Prehodna tveganja se prav tako nanašajo na naložbe v podjetja, naložbe v portfelju leasinga ter naložbe v gospodinjstva
(hipotekarni krediti), hkrati pa tudi na dejavnosti, ki so povezane s poslovanjem in lastnimi nepremičninami. Ocenjevali
smo jih glede na magnitudo, verjetnost in časovni horizont. Skupina GB je s 4 scenariji ocenila in preverila, kako je portfelj
izpostavljen prehodnim tveganjem in kako so na različne scenarije občutljive tudi bančne bilance stanj:
1. Scenarij prehodnega tveganja s kratkoročnimi motnjami (short-term disorderly)
2. Urejeni prehodni scenarij (orderly)
3. Neurejeni prehodni scenarij (disorderly)
4. Scenarij "Vroč svet" (hot-house world)
Podnebni cilji Skupine GB so pomembni, saj imajo sistemski in transformativni vpliv na gospodarstvo in podpirajo
podjetja v prehodu k podnebno nevtralnemu gospodarstvu.
Skupina GB upošteva ESG tveganja v svojih procesih tudi preko ESG ocene v rating modelu in preko ESG skrbnega
pregleda. Rezultate obeh se upošteva v bonitetni oceni komitentov, kar pomeni, da ocena teh tveganj neposredno vpliva
na oblikovane slabitve.
E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
V načrtu je priprava okoljske politike, ki bo zasnovana po sprejetju načrta prehoda. Vključevala bo vse trajnostne
okoljske teme, ki so pomembne za lastne dejavnosti in portfelj. Več o tem v poglavju ESRS 2, MDR-P.
E1-3; E1-4 –Cilji, Ukrepi in Viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb
V spodnji tabeli prikazujemo cilje in ukrepe, ki jih je banka izvajala v okviru Akcijskega načrta za 2025 s področja ESG in
sodijo pod sklop »Okolje«.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
68
Tabela 12: Cilji in ukrepi s področja E1 Podnebne spremembe v Akcijskem načrtu banke 2025
ZAHTEVA PO
RAZKRITJU
CILJ ALI ZAVEZA
AKTIVNOST/UKREP
NAZIV IRO
DOSEŽENO V LETU 2025
E1-1 / E1-3 / E1-
4 / E1-6 / E1-7 /
E1-8
Priprava Načrta
prehoda (na nivoju
AikGroup)
Razogljičenje
lastnega
poslovanja do
2030.
Razogljičenje
portfelja do 2050
Priprava Načrta prehoda (na nivoju AikGroup)
Strateško upravljanje z ESG
tveganji / Neskladnost z
zakonodajo na področju
ESG / Izpusti emisij
toplogrednih plinov zaradi
naložb in financiranja in
zaradi lastnega poslovanja
Skupina GB bo v sodelovanju s AikGroup v letu
2026 (prvotno planirano v 2025) pripravila
Načrt prehoda.
V ESG strategiji Gorenjske banke so omenjeni
cilji razogljičenja lastnega poslovanja do 2030
in razogljičenje portfelja do 2050.
E1-2
Priprava celovite
ESG politike GBK
ESG politika GBK bo vsebovala informacije o
politikah, ki jih je podjetje vzpostavilo za
upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in
priložnosti (IRO), povezanih z vsemi ESG temami, v
skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za
upravljanje pomembnih trajnostnih zadev in v
skladu z določili iz MDR-T: Metrike in cilji
Strateško upravljanje z ESG
tveganji / Neskladnost z
zakonodajo na področju
ESG / Poraba energije
zaradi naložb in
financiranja /
Onesnaževanje zraka, vode
in tal zaradi naložb in
financiranja / Poraba vode
zaradi naložb in
financiranja / Negativen
vpliv na biodiverziteto
zaradi naložb in
financiranja / Nastajanje
odpadkov zaradi naložb in
financiranja / Poraba virov
Zbiranje tem, podatkov.
Dokument je še v pripravi.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
69
zaradi naložb in
financiranja
E1-5
Priprava tabel o
porabi energije in
različnih virih
energije za lastne
dejavnosti v roku 1
meseca po
zaključku meseca
Nadgradnja procesov in internih aplikacij za
knjiženje faktur s tega področja, vklučno z dogovori
z dobavitelji energije za pravočasno zagotavljanje
podatkov. Priprava internega akta - opis
metodologije
Poraba energije zaradi
poslovanja
V letu 2025 je potekalo usklajevanje s
skrbnikom programa za likvidacijo računov z
namenom vzpostavitve možnosti
avtomatskega uvažanja računov oziroma
omogočanja neposrednega dostopa do
prejetih računov. V tem okviru so se preverjale
različne rešitve in alternativne možnosti
izvedbe. Aktivnosti so v teku.
E1-5
Poraba električne
energije za lastne
dejavnosti ostane v
rangu:
- +/- 7% absolutna
poraba el. energije
(v kWh)
- +/- 2% poraba el.
energije / m2
uporabne površine
glede na
predhodno leto
Energetska sanacija poslovalnice Škofja Loka.
V naslednjih 5 letih se bodo izvajale energetske
sanacije poslovnih prostorov v okviru projekta P-
ONE-HOME (menjava oken, dodatne toplotne
izolacije, LED razsvetljava, CNS). Toplotne črpalke
bomo vgrajevali po presoji, glede na ekonomsko
upravičenost.
Poraba energije zaradi
poslovanja
Poraba električne energije v letu 2025 se je
zmanjšala za 8,7 % (na m² 15,3 %) glede na leto
2024.
K znižanju so prispevali optimizacija ogrevanja
v objektu BLW 1 (kombinacija toplotne črpalke
in plinskega kotla), upravljanje naprav preko
centralnega nadzornega sistema ter
energetske prenove objektov. Prenovljene so
bile poslovalnica Kapucinski trg, Škofja Loka,
Primskovo, Kranj in BLW 1, Kranj.
V letu 2025 sta bili dodani tudi novi merilni
mesti (Dunajska Vertikala, Ljubljana in Globus,
Kranj), skupna površina objektov pa se je
povečala za približno 1.000 m², kar vpliva na
izračun porabe na m².
E1-5
Poraba toplotne
energije za lastne
dejavnosti ostane v
rangu:
- +/- 7% absolutna
poraba energije (v
kWh)
- +/- 2% poraba
energije / m2
Vgradnja toplotne izolacije in zamenjava
energetsko učinkovitejših oken v poslovalnici BLW
1, Kranj in poslovalnici Škofja Loka
Poraba energije zaradi
poslovanja
Poraba toplotne energije se je v letu 2025
povečala za 7,1 %, ker pa se je skupna
uporabna površina povečala za preko 1.000
m2, se je poraba energije na m² znižala za 0,5
% glede na leto 2024. Na znižanje so dodatno
vplivali vremenski pogoji ter nadgradnje in
boljše upravljanje ogrevanja preko CNS
sistema.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
70
uporabne površine
glede na
predhodno leto
Vpliv je imela tudi energetska sanacija
poslovalnice BLW 1, kjer so bila zamenjana
okna z vgradnjo troslojnih stekel. Prenovljene
in energetsko sanirane so bile tudi
poslovalnice Kapucinski trg Škofja Loka in
Primskovo Kranj.
E1-5
Uporaba 100%
električne energije
iz obnovljivih virov
Podpisati pogodbo z dobaviteljem električne
energije za dobavo 100% energije iz obnovljivih
virov za vsa lastna merilna mesta Skupine GB
Poraba energije zaradi
poslovanja
Za leto 2025 in 2026 je za lastna merilna mesta
v celoti nabavljena zelena električna energija.
E1-5
Poročanje o
proizvodnji
električne energije
iz obnovljivih virov
Poročanje o proizvedeni energiji na nivoju Skupine
GB
Proizvodnja električne
energije iz obnovljivih virov
Upoštevana proizvodnja skupine: SE Imobilia,
Jesenice in Šk.Loka. Proizvodnja energije iz
obnovljivih virov predstavljena v poglavju E1-
5.
E1-6
Zmanjšanje
ogljičnega odtisa iz
lastnega delovanja
(Obseg 1 & 2) za
najmanj 1%.
Zmanjšanje porabe
fosilnih goriv v
voznem parku za
2% glede na
predhodno leto.
Energetske sanacije poslovnih prostorov, kot
opisano zgoraj.
Plan nakupov vozil na alternativna goriva: do leta
2030 zamenjati vsa službena vozila, v 2025
predvideno 1 vozilo.
Poraba fosilnih goriv za ogrevanje se lahko
spremeni na podlagi analize ekonomske
upravičenosti.
Izpusti emisij toplogrednih
plinov zaradi lastnega
poslovanja
Ogljični odtis Obsega 1 in 2 (lokacijska metoda)
v letu 2025 je znašal 509,3 tCO2e, kar
predstavlja 5,1% znižanje glede na leto 2024.
V letu 2025 se je kumulativna poraba goriva
skoraj izenačila z letom 2024 (zmanjšanje za
0,27%).
Na odstopanje od cilja zmanjšanja porabe
fosilnih goriv v voznem parku pomembno
vpliva uporaba protokolarnega vozila, ki
predstavlja približno 38 % vse porabe goriva
službenih vozil in se praviloma uporablja za
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
71
daljše vožnje po Sloveniji in v tujino. V letu
2025 sta bila naročena 2 električna službena
avtomobila, dobava bo v letu 2026 (podaljšane
čakalne dobe).
E1-6
Dopolnitev
izračuna emisij
obsega 3 - druge
kategorije
(1) Določiti druge kategorije iz Obsega 3, ki se
nanašajo na lastno poslovanje, (2) spisati
metodologijo izračuna in (3) nadgraditi interne
aplikacije in procese, da bo omogočeno zajemanje
podatkov za izračun.
Izpusti emisij toplogrednih
plinov zaradi lastnega
poslovanja
V teku sodelovanje z zunanjim svetovalcem,
predviden zaključek v prvi polovici leta 2026.
* V tabeli so za pomembne teme prikazani kratkoročni cilji in aktivnosti (za leto poročanja), brez politik in srednje- oz. dolgoročnih ciljev, kar bo vključeno v načrt prehoda, ko bo
pripravljen.
Skupina GB ima zastavljen cilj znižanja ogljičnega odtisa iz portfelja (financirane emisije, kar pomeni Obseg 3, kategorija 15) za do 5% letno. Doseganje cilja je razvidno iz Tabele
14 v poglavju »E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP«. Skupina GB še razvija metodologijo za izračun ogljičnega odtisa Obsega 3 za ostale kategorije
(razen za kategorijo 15, ki jo že izračunava). Prav tako nameravamo pripraviti načrt prehoda/strategijo razogljičenja, ki bo vseboval tudi podatke o pomembnih investicijskih
(CapEx) in operativnih (OpEx) stroških za doseganje ciljev razogljičenja.
V spodnji tabeli prikazujemo zmanjšanje emisij TGP do konca leta 2025 v primerjavi z izhodiščnim letom (2021 za obseg 1 in 2 ter 2023 za obseg 3, Kategorija 15).
Tabela 13: Pregled zmanjšanja emisij TGP do 2025 glede na emisije v izhodiščnem letu
Absolutna vrednost skupnega
zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (v
tCOVe)
Odstotek zmanjšanja skupnih emisij
toplogrednih plinov
Obseg 1
-39,6
-18,9%
Obseg 2 – lokacijska metoda
-191,6
-36,1%
Obseg 2 – trženjska metoda
-1.135,3
-90,5%
Obseg 3 – kategorija 15: Naložbe
-222.284,6
-20,0%
Izhodiščno leto za obsega 1 in 2 je 2021, za obseg 3 pa leto 2023.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
72
E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije
Skupina GB je v letu 2025 porabila 2.116 MWh energije iz fosilnih in obnovljivih virov. Skupna poraba energije iz
obnovljivih virov je znašala 1.139 MWh. Skupina GB je s sončnimi elektrarnami proizvedla 409 MWh energije, od česar
jo je 378 MWh oddala v elektroenergetsko omrežje, 30 MWh pa porabila sama.
Podatki za leto 2025 so pripravljeni na podlagi dejanskih podatkov.
Tabela 14: Poraba energije in mešanica virov energije Skupine GB
Poraba energije in mešanica virov energije
Izhodiščno
leto 2021
Leto 2024
Leto 2025
(1) Poraba goriva iz premoga in izdelkov iz premoga
(v MWh)
(2) Poraba goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov
(v MWh)
30
28
36
(3) Poraba goriva iz zemeljskega plina (v MWh)
756
573
631
(4) Poraba goriva iz drugih fosilnih virov (v MWh)
(5) Poraba kupljene ali pridobljene električne energije,
toplote, pare in hlajenja iz fosilnih virov (v MWh)
1.705
393
317
(6) Skupna poraba energije iz fosilnih virov (v MWh)
(izračunana kot vsota vrstic 1 do 5)
2.491
994
984
Delež fosilnih virov
v skupni porabi energije (v %)
100%
45,3%
47,1%
(7) Poraba iz jedrskih virov (v MWh)
Delež porabe iz jedrskih virov
v skupni porabi energije (v %)
(8) Poraba goriva za obnovljive vire, vključno z biomaso
(vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki
biološkega izvora, bioplinom, vodikom iz obnovljivih
virov itd.) (v MWh)
(9) Poraba kupljene ali pridobljene električne energije,
toplote, pare in hlajenja iz obnovljivih virov (v MWh)
1.200
1.075
(10) Poraba samoproizvedene energije iz negorivnih
obnovljivih virov (v MWh)
30
(11) Skupna poraba energije iz obnovljivih virov
(v MWh) (izračunana kot vsota vrstic 8 do 10)
1.200
1.106
Delež obnovljivih virov
v skupni porabi energije (v %)
54,7%
52,9%
Skupna poraba energije (v MWh) (izračunana kot vsota
vrstic 6, 7 in 11)
2.491
2.194
2.089
Skupna poraba energije se je v letu 2025 znižala za 4,8% v primerjavi s predhodnim letom in za 16,1% v primerjavi z
izhodiščnim (2021) letom. Pri tem se je skupna uporabna površina poslovnih prostorov Skupine GB v letu 2025 povečala
za 7,7%, tako da se je poraba energije/m2 znižala za 11,6%, če primerjamo leto 2025 z letom 2024.
Višja poraba zemeljskega plina je predvsem posledica povečanja uporabnih površin, deloma pa tudi politike ogrevanja
(preklapljanje med toplotno črpalko in plinskimi kotli v povezavi z zunanjo temperaturo). V leto 2025 smo namestili
sončni elektrarni v Škofji Loki in na Jesenicah, kar se odraža v porabi samoproizvedene energije iz negorivnih obnovljivih
virov. Kumulativno znižanje porabe energije je posledica energetskih prenov poslovnih prostorov in nadgradnje CNS.
Skupina GB ne sodi med industrijske sektorje, ki morajo poročat v okviru E1-5, poglavja od 40 do 43.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
73
E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP
Tabela 15: Emisije toplogrednih plinov (TGP) v tonah ekvivalenta CO2
Obseg 1
Leto 2021
Leto 2023
Leto 2024
Leto 2025
Sprememba
2025/2024 v %
Sprememba
2025 glede na
izhodiščno leto v
%
Bruto emisije TGP
obsega 1 (v t ekv. CO
2
)
209,6
134,8
175,5
170,0
-3,1%
-18,9%
Obseg 2
Bruto lokacijske emisije TGP
obsega 2 (v t ekv.CO
2
)
530,9
500,0
361,1
339,3
-6,0%
-36,1%
Bruto tržne emisije TGP
obsega 2 (v t ekv CO
2
)
1.254,5
93,5
108,8
119,2
7,4%
-90,7%
Pomembne emisije obsega 3
Kategorija 15: Naložbe
1.111.723
993.015
889.438,4
-10,4%
-20,0%
SKUPNE EMISIJE TGP
Skupne emisije TGP (lokacijske)
(v t ekv CO
2
)
1.112.358
993.551,6
889.947,7
-10,4%
-20,0%
Skupne emisije TGP (tržne)
(v t ekv CO
2
)
1.111.951
993.299,3
889.727,6
-10,4%
-20,0%
Izhodiščno leto za obsega 1 in 2 je 2021, za obseg 3 pa je leto 2023.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
74
Gorenjska banka oz. Skupina GB nima operativne kontrole nad drugimi družbami, zato odstavek 50 iz podatkovne
zahteve E1-6 ni relevanten.
Skupina GB nima biogenih emisij CO2 iz izgorevanja ali biološke razgradnje biomase.
Dodatna pojasnila glede metodologije izračuna ogljičnega odtisa so vključena v poglavju ESRS 2, BP-2.
Skupina GB vsako leto verificira izračun ogljičnega odtisa za obseg 1 in 2 (s strani pooblaščene organizacije), vendar pa
je to možno izvesti šele po pripravi dokončne verzije izračuna. Verifikacija za leto 2025 je predvidena v Q2 2026.
V prvem kvartalu 2026 je načrtovana pridobitev certifikata zelene energije s strani dobavitelja ECE, s katerim imamo
podpisano pogodbo za odkup zelene električne energije, kar za leto 2025 znaša 1.139 MWh in predstavlja cca. 93% vse
električne energije, ki jo porabi Skupina GB. Izračun ogljičnega odtisa za Obseg 2 po trženjski metodi bo verodostojen
po pridobitvi certifikata.
Znižanje emisij obsega 3, kategorija 15 je predvsem posledica znižanja emisijskih faktorjev, ki jih uporabljamo pri
izračunu.
Tabela 16: Intenzivnost emisij toplogrednih plinov
Intenzivnost TGP na neto prihodke
Izhodiščno leto
2021
Leto 2025
% spremembe
Skupne emisije TGP (lokacijske) na neto
prihodke (v tonah ekvivalenta CO
2
/mio EUR)
10,2
4,5
-55,7%
Skupne emisije TGP (tržne) na neto prihodke
(v tonah ekvivalenta CO
2
/mio EUR)
20,1
2,6
-87,3%
V zgornji tabeli v števcu upoštevamo skupne emisije TGP za obsega 1 in 2, brez obsega 3, glede na specifičnost bančnega
sektorja. Pri neto prihodkih, uporabljenih za izračun intenzivnosti emisij toplogrednih plinov v letu 2025, se sklicujemo
na razkritje v računovodskih izkazih (poglavje v LP: Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja, neto prihodki = Čiste
obresti + Čisti neobrestni prihodki).
E1-7 in E1-8 – Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi ter Notranje
določanje cen ogljika
Trenutno mehanizmov odvzemanja TGP ne uporabljamo, saj Skupina GB ni davčni zavezanec iz naslova ogljičnega davka
(carbon tax), nismo vključeni v projekte ogljičnih dobropisov (carbon credit projects), sisteme trgovanja z emisijami
(emissions trading systems - ETS) ali neposrednega odvzema CO₂ iz ozračja, tako da Skupina GB nima vzpostavljenega
sistema notranjega določanja cen ogljika (Internal carbon pricing scheme). Kljub temu se zavedamo, da bo doseganje
ničelnih neto emisij TGP dolgoročno zahtevalo vključitev v sisteme ogljičnih dobropisov, ETS ali tehnologije za zajemanje
in shranjevanje ogljika (carbon capture and storage - CCS), da bi nadomestili preostale emisije, ki jih ni mogoče
popolnoma odpraviti z internimi ukrepi za zmanjševanje emisij.
E2,E3,E4,E5: OKOLJSKI VPLIVI V VREDNOSTNI VERIGI (PORTFELJU)
V procesu ocenjevanja vplivov, tveganj in priložnosti smo prepoznali pomembne negativne in pozitivne vplive, ki izhajajo
iz onesnaževanja (E2), porabe vodnih in morskih virov (E3), biodiverzitete (E4) in krožnega gospodarstva (E5) zaradi
financiranja, ki je del naše »uporabne oz. downstream« vrednostne verige. Podrobneje so pozitivni in negativni okoljski
vplivi iz portfelja razkriti v podglavju ESRS 2, IRO-1 (Tabeli 8 in 9).
Vplive, tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz vrednostne verige, bomo celovito vključili v okoljske politike, ukrepe in cilje
najkasneje po 3 letih. Na osnovi tega bomo pridobivali informacije iz vrednostne verige, ki smo jih v izjavi o trajnostnosti
zavezani razkrivati po 3 letih poročanja. V pripravljalnem obdobju tečejo aktivnosti za postavitev sistema za zajem
podatkov od naših komitentov. V letu 2024 smo pričeli z analizo sektorjev, na nivoju Združenja bank smo v letu 2025
usklajevali ESG vprašalnik, ki jih pošiljamo našim komitentom in služijo kot ključno orodje za pridobivanje ESG podatkov
od strank.
V prihodnjih letih se bomo posvetili snovanju ESG politik, v katere bomo vključili tudi vrednostno verigo oz. financiranje.
Hkrati bomo zastavili tudi cilje, metrike in akcijske ukrepe, ki bodo spodbujali trajnostno uspešnost naložb pri komitentih
tistih sektorjev, ki bodo določeni kot prioritetni.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
75
III.DRUŽBA
S1 Lastna delovna sila
ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
Skupina GB trajnostne prakse ter načela ESG redno vpleta v upravljanje kadrov in organizacijske strukture. Skladno s
predpisi, ki urejajo področje dela, ter s poudarkom na vlaganju v razvoj zaposlenih si prizadevamo ustvarjati raznoliko
in vključujoče delovno okolje ter izboljšati splošno izkušnjo zaposlenih. V zadnjih letih smo vzpostavili vrsto internih
dokumentov, pravilnikov, postopkov, pobud in praks, s katerimi naslavljamo tveganja in priložnosti, povezane s
človeškimi viri, ter omogočamo učinkovito upravljanje kadrov in razvoj človeškega kapitala. Ključni dokument na tem
področju je Kadrovska strategija (HR strategija), ki določa osnovna področja in aktivnosti na področju kadrov,
izobraževanja in razvoja. Banka je uvedla več politik, pravilnikov in programov, ki se osredotočajo na ključna tveganja in
priložnosti, kot so upravljanje in zadrževanje talentov, usposabljanje in izobraževanje, preprečevanje trpinčenja in
nadlegovanja, spodbujanje raznolikosti, družbeno odgovorni ukrepi ter nagrajevanje in druge pomembne aktivnosti.
Naša strategija na področju odnosov z zaposlenimi in delovnih standardov je ključni del dolgoročne trajnostne strategije,
saj verjamemo, da lahko le z izgradnjo močne in vključujoče delovne kulture dosežemo uspeh na vseh ravneh poslovanja.
V Skupini GB je skrb za zaposlenega, njegovih potreb in profesionalni razvoj ena ključnih prednostnih nalog. Aktivno
vključujemo svoje deležnike, predvsem zaposlene in sindikat, ter redno sodelujemo z zunanjimi partnerji in regulatorji,
s čimer zagotavljamo, da so politike ter strategije usklajene z zakonodajo in najboljšimi praksami na trgu. Skupina GB
nima nezaposlenih v lastni delovni sili, zato se obseg poročanja nanaša na vse zaposlene v lastni delovni sili. Negativnih
vplivov nismo prepoznali, pozitivni pa se nanašajo na:
• varnost zdravje, dobro počutje in kvalitetni delovni pogoji za zaposlene
• pravično plačilo in nagrajevanje zaposlenih
• enakopravna obravnava vseh zaposlenih in preprečevanje diskriminacije ter nasilja
• razvoj znanja in kompetenc zaposlenih
• skrb za enakopravno obravnavo vseh zaposlenih in preprečevanje diskriminacije ter nasilja
Pomembni vplivi in tveganja se nanašajo na zaposlene v lastni delovni sili, ki jih predstavljajo zaposleni v družbah Skupine
GB. Med programi, ki krepijo pozitivne vplive na zaposlene so Program promocije zdravja na delovnem mestu (Vitalno
podjetje, aktivni odmori, cepljenje proti gripi, krvodajalske akcije, različne športne aktivnosti, joga, delavnice za
obvladovanje stresa na delovnem mestu, bančne igre, ipd…), merjenje zavzetosti in opolnomočenosti zaposlenih
(Pulse@Work), Programi za razvoj spretnosti (program mentorstva, razvoj vodstvenih veščin, vseživljenjsko učenje) ter
sprejetje Politike raznolikosti, pravičnosti, vključenosti in pripadnosti DEIB. Prepoznano je tveganje povečane fluktuacije
ter priložnost privabljanja talentov.
Tabela 17: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti povezi z lastno delovno silo
IRO
TIP IRO
AKTUALNI/
POTENCIALNI
VREDNOSTNA
VERIGA
ČASOVNI
HORIZONT
Varnost zdravje, dobro počutje in
kvalitetni delovni pogoji za
zaposlene
Pozitivni vpliv
Aktualen
Lastne dejavnosti
Kratkoročno
Pravično plačilo in nagrajevanje
zaposlenih
Pozitivni vpliv
Aktualen
Lastne dejavnosti
Kratkoročno
Enakopravna obravnava vseh
zaposlenih in preprečevanje
diskriminacije ter nasilja
Pozitivni vpliv
Aktualen
Lastne dejavnosti
Kratkoročno
Razvoj znanja in kompetenc
zaposlenih
Pozitivni vpliv
Aktualen
Lastne dejavnosti
Kratkoročno
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
76
Privabljanje talentov in zadržanje
zaposlenih
Priložnost
/
Lastne dejavnosti
Kratkoročno
Povečana fluktuacija zaposlenih
Tveganje
/
Lastne dejavnosti
Kratkoročno
Zavezani smo ustvarjanju raznolike in vključujoče kulture, ki zmanjšuje fluktuacijo, privablja in spodbuja talente, ki so
hkrati priložnosti za trajnostno rast in razvoj človeškega kapitala. Prizadevamo si za dodatno krepitev pozitivnih vplivov
na področjih, kot sta zdravje, dobro počutje in kvalitetni delovni pogoji zaposlenih. Vplivi na lastno delovno silo, ki jo
prinašajo načrt prehoda v zeleno in podnebno nevtralno poslovanje, kažejo na povečano potrebo po znanju,
kompetencah, uvajanju novih regulatornih zahtev ter digitalni podpori poslovanju, zajemanju podatkov od strank ter
digitalizirani poslovni analitiki.
S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo
Zavedamo se, da so kakovostni odnosi z zaposlenimi in spoštovanje delovnih standardov ključni za uspešno poslovanje
ter vzdrževanje pozitivne organizacijske kulture. Na tem področju se opiramo na dva temeljna dokumenta: Kolektivno
pogodbo dejavnosti bančništva in Kolektivno pogodbo Gorenjske banke, ki določata pravice in obveznosti tako
zaposlenih kot delodajalca. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva zagotavlja skladnost s predpisi in regulativami, ki
urejajo področje dela in zaposlovanja v bančništvu, hkrati pa določa minimalne standarde, ki smo jih kot delodajalci
zavezani upoštevati. Kolektivna pogodba Gorenjske banke dodatno določa pravice in obveznosti, prilagojene specifičnim
potrebam naše banke, s čimer skrbimo za visoko stopnjo zaščite in zadovoljstva naših zaposlenih. Naša kadrovska
politika temelji na enakopravnosti, spoštovanju, pravičnosti in transparentnosti. Zavzemamo se za zagotavljanje varnega
in zdravega delovnega okolja ter ustvarjanje pogojev, v katerih se zaposleni počutijo cenjene, motivirane in vključene.
Poleg tega posebno pozornost namenjamo spodbujanju raznolikosti in vključevanju, preprečevanju trpinčenja in
nadlegovanja, ter vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov za reševanje morebitnih težav ali konfliktov na delovnem mestu.
Za dosego teh ciljev vpeljujemo različne programe, ki jih razkrivamo pod poglavjem S1-4.
Tabela 18: Politike v zvezi z lastno delovno silo
POLITIKE
Usposa-
bljanja
Komuniciranje o
politikah in kontakt
za pritožbe
Obravnavajo
trgovino z
ljudmi, prisilno
delo in delo
otrok
Usklajenost z
medn.
Instrumenti
(OECD, ILO,
UN)
DEIB politika (Politika raznolikosti,
pravičnosti, vključenosti in
pripadnosti)
letno
Na usposabljanjih
ne
da
Politika preprečevanja diskriminacije
in nadlegovanja
letno
Na usposabljanjih
ne
da
Kodeks poslovne etike
letno
Na usposabljanjih
ne
da
V politiki raznolikosti, pravičnosti, vključenosti in pripadnosti so posebej naslovljene različne kategorije diskriminacije:
➢ Rasna raznolikost: Razlike v rasi, etnični pripadnosti in kulturnem ozadju.
➢ Starostna in spolna raznolikost: Razlike v spolu in starosti, priznavanje vrednosti vseh spolov ter tako izkušenih
kot mlajših članov ekipe.
➢ Spolna usmerjenost in spolna identiteta: Prepoznavanje in spoštovanje vseh spolnih usmerjenosti in spolnih
identitet.
➢ Invalidnost: Priznavanje fizičnih in kognitivnih razlik ter zagotavljanje razumnih prilagoditev.
➢ Raznolikost v veri in prepričanjih: Sprejemanje različnih sistemov prepričanj in praks.
➢ Narodnost: Prepoznavanje zaposlenih z različnim nacionalnim poreklom.
➢ Socialno-ekonomski status: Priznavanje razlik v ekonomskem okolju in zagotavljanje enakih možnosti za
napredovanje.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
77
Skladno s svojo Politiko notranjega upravljanja, Politiko kulture skladnosti, Kodeksom poslovne etike in zasledovanjem
dobre bančne prakse ima vzpostavljen sistem načel in vrednost, ki zagotavljajo podlage za spremljanje in odpravo
morebitnih nastalih težav. Sestavni del preventivnih procesov sta redno izobraževanje in širjenje pozitivne organizacijske
kulture v skladu s Politiko kulture skladnosti.
Postopek ukrepanja pri primerih kršitev:
1. Prejem prijave – Strokovna komisija evidentira prijavo, obvesti člane in sproži postopek preverjanja.
2. Preiskava – Komisija v najmanj 2-članski sestavi izvede ločene razgovore z domnevnim kršiteljem in domnevno
žrtvijo v roku 15 delovnih dni ter po potrebi pridobi dodatne dokaze (priče, videonadzor).
3. Poročilo in ukrepi – Komisija analizira zbrane podatke, pripravi poročilo o ugotovitvah ter predlaga ustrezne ukrepe
upravljalnemu organu v 10 delovnih dneh po prejemu vseh dokumentov.
4. Končna odločitev – Upravljalni organ v 8 delovnih dneh sprejme dokončno odločitev glede morebitnih sankcij ter
o njej obvesti strokovno komisijo, prijavitelja (če je znan) in povzročitelja.
Skupina GB se zavezuje k odgovornosti do spoštovanja človekovih pravic, kot so opredeljene v Splošni deklaraciji
človekovih pravic Združenih narodov in drugih mednarodno priznanih standardih, vključno z načeli iz smernic OECD za
multinacionalna podjetja ter standardi Mednarodne organizacije dela (ILO). Naš pristop temelji na preglednosti,
odgovornosti in nenehnem izboljševanju.
Splošni pristop v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic se za lastno delovno silo nanaša na
naslednje ukrepe:
• Kodeks ravnanja: Naš kodeks ravnanja jasno opredeljuje pričakovano ravnanje, vključno s spoštovanjem
človekovih pravic. Kodeks je dostopen vsem zaposlenim in partnerjem.
• Izobraževanje in ozaveščanje: Vsi zaposleni so deležni rednih usposabljanj o človekovih pravicah, etičnem
poslovanju in pravicah delavcev.
• Mehanizmi za prijavo kršitev: Vpeljali smo anonimni kanal za prijavo morebitnih kršitev, ki zagotavlja zaščito
prijaviteljev in ukrepanje.
Sodelovanje in vključevanje zaposlenih
Banka si prizadeva spodbujati sodelovanje in vključevanje vseh zaposlenih. Zaposleni so redno obveščeni o pomembnih
dogodkih, spremembah in poslovnih ciljih preko različnih komunikacijskih kanalov in pobud, s katerimi se spodbuja odprt
dialog med vodstvom in zaposlenimi, podajanje povratnih informacij ter sodelovanje v anketah.
Prilagoditve delovnega okolja za zagotavljanje zdravja in varnosti zaposlenih, strank in drugih obiskovalcev s
posebnimi potrebami.
Banka je vzpostavila mehanizme za prilagajanje delovnega okolja, da bi zagotovila zdravje in varnost vseh, vključno z
delavci, strankami in obiskovalci s posebnimi potrebami. Med ključne ukrepe sodijo dostopnost poslovalnic za invalide,
ustrezna ureditev delovnih prostorov ter prilagoditev delovnih nalog glede na individualne potrebe. Poleg tega so
zaposleni deležni rednih usposabljanj na področju varnosti in zdravja pri delu, kar prispeva k ustvarjanju varnega in
vključujočega delovnega okolja.
Gorenjska banka ima v okviru certifikata Družbeno odgovoren delodajalec vzpostavljen sistem upravljanja za področje
Varnost in zdravje in delovnem mestu, v okviru katerega vodi 9 ukrepov, ki so namenjeni preprečevanju nesreč in
ohranjanju zdravja na delovnem mestu.
Priložnosti za napredovanje
Banka vodi celovito evidenco o zaposlovanju, usposabljanju in napredovanju zaposlenih. Ti podatki so vključeni v letne
razvojne načrte in podprti z uporabo digitalnih orodij. Evidenca omogoča vpogled v pretekle in trenutne priložnosti za
razvoj kariere, ocene uspešnosti ter načrtovanje nasledstev. To omogoča preglednost pri odločanju in spodbujanje rasti
zaposlenih znotraj organizacije.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
78
Programi za razvoj spretnosti
Banka izvaja širok spekter programov za razvoj spretnosti, ki vključujejo tako tehnične kot mehke kompetence. Redna
interna in eksterna izobraževanja ter razvojni programi, kot so:
1. Program mentorstva
2. Delavnice za razvoj vodstvenih veščin in
3. Specializirana usposabljanja za določene strokovne funkcije
4. Spodbujanje vseživljenjskega učenja z omogočanjem dostopa do e-izobraževanj in certificiranih tečajev ter
licenc, kar prispeva k dolgoročnemu uspehu zaposlenih in organizacije.
Politike za lastno delovno silo, ki so bile predstavljene, je potrebno prilagoditi glede na rezultate identificiranih
pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. Prav tako še niso v popolnosti usklajene z min. standardi MDR-P. Načrt je, da
bodo politike celoviteje usklajene in vzpostavljene najkasneje v letu 2026.
S1-2 – Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi
V Gorenjski banki razumemo, da so kakovostni odnosi z zaposlenimi in spoštovanje delovnih standardov ključni za
uspešno poslovanje ter vzdrževanje pozitivne organizacijske kulture. Na tem področju se opiramo na dva temeljna
dokumenta: Kolektivno pogodbo dejavnosti bančništva in Kolektivno pogodbo Gorenjske banke, ki določata pravice in
obveznosti tako zaposlenih kot delodajalca. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva zagotavlja skladnost s predpisi in
regulativami, ki urejajo področje dela in zaposlovanja v bančništvu, hkrati pa določa minimalne standarde, ki jih moramo
kot delodajalec upoštevati. Kolektivna pogodba Gorenjske banke dodatno določa pravice in obveznosti, prilagojene
specifičnim potrebam naše banke, s čimer skrbimo za visoko stopnjo zaščite in zadovoljstva naših zaposlenih. Naša
kadrovska politika temelji na enakopravnosti, spoštovanju, pravičnosti in transparentnosti. Zavzemamo se za
zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter ustvarjanje pogojev, v katerih se zaposleni počutijo cenjene,
motivirane in vključene. Poleg tega posebno pozornost namenjamo spodbujanju raznolikosti in vključevanju,
preprečevanju trpinčenja in nadlegovanja, ter vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov za reševanje morebitnih težav ali
konfliktov na delovnem mestu. Za dosego teh ciljev vpeljujemo različne programe, ki jih predstavljamo v poglavju S1-4
in S1-5.
Banka v sodelovanju s predstavniki zaposlenih (sindikat) zagotavlja visoko raven sodelovanja, vključevanja in socialnega
dialoga. Manjšinske ali posebej ranljive skupine zaposlenih niso prepoznane in opredeljene. Organiziramo redna
srečanja ter komuniciramo z vsemi ravnmi zaposlenih, ki do kanalov sodelovanja dostopajo z vabili in obvestili, ki jih
prejmejo skozi procese internega komuniciranja:
Tabela 19: Načini sodelovanja z zaposlenimi
NAČINI/KANALI
SODELOVANJA Z
ZAPOSLENIMI IN NJIHOVIMI
PREDSTAVNIKI
FREKVENCA
SODELOVANJA
MERJENJE
UČINKOVITOSTI
SODELOVANJA
FUNKCIJA Z
OPERATIVNO
ODGOVORNOSTJO ZA
SODELOVANJE
Redna letna srečanja
1 -2 letno
Število udeležencev;
anketa
Uprava
Raziskava zadovoljstva
1 letno
Št. zaposlenih ki so v
anketi sodelovali;
akcijski načrt za
izboljšanje
Direktor sektorja
organizacije in kadrov
Obveščanje preko intraneta
3 na teden
Število ogledov
Vodja korporativnega
komuniciranja
Pogajanja s sindikatom
Na osnovi pobude
Število sklenjenih
dogovorov
Direktor sektorja
organizacije in kadrov ter
uprava
Town hall srečanja z upravo
2-3 letno
Število udeležencev;
anketa
Vodja korporativnega
komuniciranja
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
79
V Skupini GB si prizadevamo, da so zaposleni vedno pravočasno in jasno obveščeni o ključnih informacijah, strategijah
ter aktivnostih, ki vplivajo na njihovo delo in širše delovno okolje. Učinkovito komuniciranje z zaposlenimi je osrednjega
pomena za vzpostavitev transparentne in vključujoče organizacijske kulture, kjer so vse informacije razumljive in
dostopne vsakemu posamezniku.
Informacije zaposlenim zagotavljamo preko večkanalnega sistema, ki vključuje intranet, e-pošto, Town Hall srečanja ter
interne dogodke. Intranet predstavlja osrednjo platformo za objavo ključnih informacij, kot so novice, politike, pravilniki,
trajnostne pobude ter ESG iniciative. Ta orodja omogočajo zaposlenim dostop do potrebnih informacij kadarkoli, s čimer
podpiramo njihovo samostojnost in informiranost.
Poleg intraneta se za obveščanje uporabljajo tudi neposredni komunikacijski kanali, kot je e-pošta, ki omogoča
distribucijo pomembnih obvestil, napovednikov dogodkov ter posodobitev. E-pošta zagotavlja hitro in ciljno usmerjeno
komunikacijo, s čimer omogočamo, da so zaposleni pravočasno seznanjeni s pomembnimi novostmi.
Posebno pozornost namenjamo tudi organizaciji internih srečanj, kot so Town Hall srečanja, kjer vodstvo banke
neposredno nagovori zaposlene, predstavi strateške usmeritve, ključne dosežke in aktualne projekte. Ta srečanja
omogočajo interaktivno izmenjavo vprašanj, mnenj in povratnih informacij, kar krepi zaupanje in vključenost zaposlenih.
Poleg tega organiziramo tudi različne interne dogodke, ki so namenjeni obveščanju, mreženju ter krepitvi organizacijske
kulture.
Z uporabo teh komunikacijskih kanalov zagotavljamo, da so zaposleni redno obveščeni o vseh pomembnih zadevah na
način, ki je razumljiv in dostopen. To ne le krepi povezanost in pripadnost zaposlenih, temveč tudi pripomore k večji
transparentnosti in doseganju strateških ciljev banke.
Delovne pogoje prilagajamo tako, da omogočamo nemoteno opravljanje delovnih nalog in zagotavljamo podporo pri
njihovem vključevanju v delovno okolje. Pri tem sodelujemo z zaposlenimi in njihovimi vodji ter v primeru potrebe tudi
z zunanjimi strokovnjaki. Naš cilj je ustvariti delovno okolje, kjer se vsi zaposleni počutijo sprejete, podprte in
enakovredno vključene.
Uspešnost sodelovanja z zaposlenimi merimo predvsem skozi njihovo zadovoljstvo, produktivnost ter dolžino zaposlitve
v naši organizaciji. Verjamemo, da ta pristop ne prispeva le k večji vključenosti, temveč tudi k utrjevanju naše
organizacijske kulture, ki temelji na spoštovanju, raznolikosti in vključevanju. Trajnostni odbor vključuje zaposlene s
širokim naborom strokovnega znanja, zagotavlja tudi vključevanje ostalih zaposlenih na teme razogljičenja in podpira
zaposlene pri prehodu na trajnostno poslovanje in bivanje.
Spoštovanje človekovih pravic vseh vključenih deležnikov
Skupina Gorenjske banke je zavezana k spoštovanju človekovih pravic vseh deležnikov, pri čemer daje poseben poudarek
ustvarjanju vključujočega, pravičnega in varnega okolja za svoje zaposlene, stranke in širšo skupnost. Ta zavezanost se
odraža v oblikovanju in izvajanju politik, ki spodbujajo raznolikost, enakopravnost, vključevanje ter zagotavljanje
dobrobiti vseh zaposlenih.
Med ključnimi dokumenti, ki podpirajo to zavezanost, so:
• Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva,
• Kolektivna pogodba Gorenjske banke,
• Politika raznolikosti, pravičnosti, vključenosti in pripadnosti (DEIB),
• Politika preprečevanja diskriminacije in nadlegovanja,
• Pravilnik o preprečevanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu,
• Kodeks poslovne etike zaposlenih v Gorenjski banki,
• Politika o notranjem upravljanju ter
• Pravilnik o žvižgaštvu.
Ti dokumenti zagotavljajo jasne smernice in postopke za vzpostavitev etičnega in vključujočega delovnega okolja ter za
preprečevanje vseh oblik diskriminacije, nadlegovanja ali trpinčenja. Z njimi banka zagotavlja, da so vsi zaposleni
obravnavani spoštljivo, pravično in v skladu z visokimi etičnimi standardi.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
80
Dodatno je banka vzpostavila mehanizme za prijavo in obravnavo morebitnih kršitev ter zagotovila ustrezne kanale za
spodbujanje dialoga in transparentnosti. Ti ukrepi odražajo našo zavezanost k spoštovanju človekovih pravic in
trajnostnemu razvoju.
S1-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile
izrazijo pomisleke
Proces za odpravljanje negativnih vplivov na zaposlene vključuje sistem prijave in obravnave pritožbe, mehanizem za
zagotavljanje pravičnega popravka, oceno škode in preprečevanje prihodnjih negativnih vplivov.
Vzpostavljeni so postopki, ki omogočajo odprto komuniciranje zaposlenih in nemoten dostop do kanalov (za vse druge
deležnike jih najdete pod vsebinami G1) za prijavo morebitnih težav ali pomislekov. K vsem zadevam pristopamo z načeli
transparentnosti in zaščite zaposlenih.
Tabela 20: Mehanizmi za izražanje pomislekov za zaposlene
TEME ZA IZRAŽANJE
POMISLEKOV IN IME PRAVILNIKA
KANALI ZA ZAPOSLENE
Zagotavljanje
razpoložljivosti in
učinkovitost kanala
Preprečevanje diskriminacije in
nadlegovanja na delovnem
mestu
Interni kanal
prijava-krsitev@gbkr.si ali po telefonu 04 208
4473
preko e-
usposabljanj
Preprečevanje podkupovanja in
korupcije
Interne prijave, periodična usposabljanja vseh
zaposlenih
prijava-krsitev@gbkr.si ali po telefonu 04 208
4473
preko e-
usposabljanj
Pritožbeni mehanizem za
prijavitelje/žvižgače
Kanal za prijavitelje v Gorenjski banki:
prijava-krsitev@gbkr.si ali po telefonu 04 208
4473
Prijava pri BS:
https://vsebina.bsi.si/prod/brm/Obrazec.aspx?ti
p_prijave=NS
preko e-
usposabljanj
Preprečevanje notranjih in
zunanjih prevar
e-pošta, navadna pošta, telefonska komunikacija
preko e-
usposabljanj
Varstvo osebnih podatkov
dpo@gbkr.si
preko e-
usposabljanj
Certifikat Družbeno odgovoren
delodajalec (CDOD)
https://certifikatdod.si/kontakt/
Z obveščanjem in
sodelovanjem pri
ukrepih certifikata
V splošni pristop spremljanja in popravnih ukrepov sodijo preventive aktivnosti, ki se izvajajo preko usposabljanj,
ozaveščanje preko kanalov internega komuniciranja, poštena obravnava, zaščita pred povračilnimi ukrepi (vključeno v
protokol aktivnosti v primeru suma prijave goljufije) ter zagotovitev anonimnosti znotraj teh kanalov, ki je ključnega
pomena za doseganje visoke stopnje zaupanja kanalom. Razpoložljivosti teh kanalov se zagotavlja preko procesa
usposabljanj in internih obveščanj.
S1-4 in S1-5 – Sprejemanje ukrepov in ciljev v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k
upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost
navedenih ukrepov
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
81
Osredotočamo se na zmanjšanje tveganj, povezanih z delovnim stresom in fluktuacijo ter krepimo organizacijsko kulturo
in skrbimo za zaposlene. Pomembne vplive in tveganja upravljamo z različnimi akcijskimi ukrepi oz. programi, ki jih
predstavljamo v tabeli 5. Negativnih vplivov v dvojni pomembnosti nismo prepoznali, jih pa preprečujemo s proaktivnim
delovanjem in spremljanjem učinkovitosti akcijskih ukrepov.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
82
Tabela 21: Cilji in ukrepi s področja S1 Lastna delovna sila v Akcijskem načrtu banke 2025
ZAHTEVA PO
RAZKRITJU
CILJ ALI ZAVEZA
AKTIVNOST/UKREP
NAZIV IRO
DOSEŽENO V LETU 2025
S1-3 / S1-17
1. Objava informacije glede
možnosti prijave negativnih
vplivov (Incidenti -
diskriminacija, vključno z
nadlegovanjem, pritožbe in
resni vplivi na človekove
pravice) na delovnem mestu
na Intranetu pod rubriko "Za
zaposlene"
2. Nič kršitev in prijav s tega
področja
1. Stalna objava: razlaga postopkov in
imen zaupnikov za zaposlene,
povezava do spletne prijave
2. Spremljanje števila prijav in statusa
obravnave
Enakopravna obravnava vseh
zaposlenih in preprečevanje
diskriminacije ter nasilja /
Varnost, zdravje, dobro počutje
in kvalitetni delovni pogoji za
zaposlene / Zaščita žvižgačev /
Preprečevanje in odkrivanje
korupcije / Etična poslovna
kultura
V letu 2025 je bila na intranetu
objavljena novica o ustvarjanju
vključujočega, varnega in
spoštljivega delovnega okolja. Na
TeamLinku dostopna povezava do
obrazca za prijavo suma
nedovoljenega ravnanja in
prenovljen Etični kodeks.
Zaposlenim so stalno na voljo
informacije o postopkih prijave,
imenih zaupnikov in spletni prijavi.
S1-13 / S1-14
Redna promocija zdravja na
delovnem mestu preko
projekta Vitalno podjetje
Statistično vrednotenje
promocije zdravja na
delovnem mestu
Organizacija in obveščanje glede
dogodkov, vezanih na promocijo
zdravja (predavanja, rekreacija, Vitalno
podjetje itd.)
Banka izdela analizo zdravja zaposlenih
in pripravi programe promocije zdravja.
Programe se redno spremlja glede
vključenosti in učinkovitosti
posameznih programov promocije
zdravja ter se jih prilagaja glede na
njihovo doseganje zastavljenih ciljev.
Varnost, zdravje, dobro počutje
in kvalitetni delovni pogoji za
zaposlene
V letu 2025 je program Vitalno
podjetje uporabljalo 321 zaposlenih,
kar pomeni skoraj 15-odstotno
povečanje glede na leto 2024, pri
čemer se je uporaba storitev skozi
leto konstantno povečevala. To
potrjuje rast priljubljenosti
programa in njegovo pomembno
vlogo pri podpori zaposlenih ter
spodbujanju njihovega zdravja in
zadovoljstva.
S1-13 / S1-14
Ozaveščanje zaposlenih o
lastni krepitvi zdravja - min 5
objav letno
1. Izvajanje internega obveščanja
(Zaposlene se preko portala redno
ozavešča o zdravem načinu življenja,
pomembnosti rednega športa in
zdravje prehrane ter motiviranje za
športno udejstvovanje preko portala
Vitalno podjejte)
2. Izvedba najmanj 1 seminarja za
Varnost, zdravje, dobro počutje
in kvalitetni delovni pogoji za
zaposlene
V letu 2025 je bilo izvedenih 5 objav
na temo pitja vode, prve pomoči in
promocije zdravja. Aktivnosti so
vključevale vabila na jogo,
spodbujanje k aktivnim odmorom,
cepljenje proti gripi ter motivacijsko
predavanje/seminar, s čimer je bil
prispevek zaposlenih k zdravemu in
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
83
boljše počutje na delovnem mestu/o
stresu
varnemu delovnemu okolju dodatno
podprt.
S1-14
Absentizem do 5%
- Za ohranjanje in zmanjševanje
absentizma se izvajajo ukrepi
promocije zdravja pri delu, dela od
doma in ostali ukrepi v okviru
certifikata Družbeno odgovoren
delodajalec.
- Analiziranje razlogov za absentizem
in po potrebi usmerjeno ukrepanje.
- Spremljanje deležev absentizma.
Varnost, zdravje, dobro počutje
in kvalitetni delovni pogoji za
zaposlene
V letu 2025 je skupni absentizem
narasel na 5,28 % (2024: 4,67 %).
Rast absentizma in odsotnosti kaže
na potrebo po nadaljnjem
spremljanju zdravja in podpori
zaposlenih za zmanjšanje izgubljenih
delovnih dni.
S1-15
Vzpostavitev ravnovesja
poklicnega in zasebnega
življenja:
Povečanje števila hibridnega
dela in povečanje koriščenja
dni za delo od doma, od 5 do
10 dni na mesec.
Omejitev dosegljivosti izven
delovnega časa na največ 1
uro po 17.uri.
Vzpostavitev dela na daljavo (ROW),
hibridnega ali kakšnega drugega
modela dela, ki omogoča, da zaposleni
svoje delo lahko opravljajo tudi izven
poslovnih prostorov bančne skupine
Gorenjske banke.
Omejevanje dosegljivosti izven
delovnega časa.
Varnost zdravje, dobro počutje
in kvalitetni delovni pogoji za
zaposlene
V letu 2025 je možnost dela od
doma koristilo v povprečju 48 %
vseh zaposlenih, medtem ko je bilo v
letu 2024 to 43 %. Aprila 2025 je bil
sprejet sklep, da lahko zaposleni
delajo od doma do 7 dni v mesecu,
kar je prispevalo k večji
priljubljenosti in fleksibilnosti dela
ter spodbudilo boljše uravnoteženje
poklicnega in zasebnega življenja.
V veljavi je tudi Pravilnik o pravici do
odklopa, ki opredeljuje dosegljivost
zaposlenih izven delovnega časa.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
84
S1-4
S1-6
Neželena fluktuacija do 10%
Spremljanje
1. želene in
2. neželene fluktuacije.
Za doseganje zmanjševanja
prostovoljne fluktuacije se z vsakim
zaposlenim opravi poglobljen izhodni
intervju, poišče presečne točke
navedenih razlogov in poišče rešitve za
zajezitev ali eliminacijo teh.
- Meritve zadovoljstva in zavzetosti
zaposlenih (Pulse@work). V okviru
slednje se meri: zavzetost zaposlenih,
opolnomočenost zaposlenih in
namera ostati v podjetju.
- Program mentorstva
Povečana fluktuacija
zaposlenih
V letu 2025 je skupna fluktuacija
znašala 9,12 %, pri čemer je
neželena fluktuacija znašala 6,50 %
pri ženskah in 8,22 % pri moških.
V maju 2025 je bila izvedena
medletna raziskava o zadovoljstvu in
zavzetosti zaposlenih, kar omogoča
spremljanje trendov in načrtovanje
ukrepov za povečanje zadržanja in
zadovoljstva zaposlenih. Poleg tega
v banki poteka program mentorstva,
ki podpira strokovni razvoj
zaposlenih, krepi sodelovanje in
prispeva k večji zavzetosti ter
opolnomočenosti ekipe.
S1-1
Privabljanje in zadržanje
talentov
GECKO letni razgovori, načrtovanje
nasledstev, merjenje zadovoljstva in
zavezetosti zaposlenih, priprava
akcijskega načrta za izboljšanje
rezultatov ankete Pulse@Work.
Promocija blagovne znamke
delodajalca ("Employee branding",
udeležba na kariernih sejmih,
oglaševanje zaposlitvenih priložnosti
na portalu Moje delo, onboarding
program), DOD certifikat.
Privabljanje in zadržanje
talentov
V letu 2025 banka izvaja več
aktivnosti za privabljanje in
zadržanje talentov. Marca je na
Šolskem centru Kranj potekala
Zaposlitvena kavarana, letni razvojni
razgovori GECKO pa se izvajajo od
marca do junija. Hkrati se izvaja letni
pregled nasledstev, pri čemer je bil
oktobra 2025 načrt za leto
2025/2026 potrjen s strani
Nadzornega sveta.
Za krepitev blagovne znamke
delodajalca banka izvaja aktivnosti,
kot so udeležba na kariernih sejmih,
oglaševanje zaposlitvenih
priložnosti na portalu Moje delo,
izvajanje onboarding programa in
pridobitev DOD certifikata. Poleg
tega se izvajajo merjenje
zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih
ter priprava akcijskega načrta za
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
85
izboljšanje rezultatov ankete
Pulse@Work, kar podpira razvoj,
motivacijo in zadržanje talentov.
S1-13
Povečanje števila ur
izobraževanja za vse
zaposlene. Vsak posameznik
ima na letni ravni opravljenih
najmanj 30 izobraževalnih ur
na leto.
1. Spodbujanje vseživljenjskega učenja
z omogočanjem dostopa do e-
izobraževanj, Akademije Moje delo in
certificiranih tečajev ter licenc
2. Delavnice za razvoj vodstvenih
veščin
3. Specializirana usposabljanja za
določene strokovne funkcije
Razvoj znanja in kompetenc
zaposlenih
V letu 2025 je bilo v Skupini
Gorenjska banka povprečno število
ur izobraževanja na zaposlenega
23,7 ure. Banko vodi cilj, da ima vsak
zaposleni na letni ravni možnost
opraviti vsaj 30 ur izobraževanja, s
čimer se spodbuja vseživljenjsko
učenje. Zaposlenim je omogočen
dostop do Akademije Moje delo,
certificiranih tečajev in licenc. Poleg
tega se izvajajo delavnice za razvoj
vodstvenih veščin ter specializirana
usposabljanja za določene
strokovne funkcije, kar prispeva k
dvigu strokovnih kompetenc,
izboljšanju učinkovitosti in razvoju
kariere zaposlenih.
* V tabeli prikazujemo dolgoročne cilje in aktivnosti za pomembne teme, kar spremljamo letno.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
86
Akcijski ukrepi in cilji iz gornje tabele so bili v 2025 usklajeni z vplivi, tveganji in priložnostmi iz ocene dvojne
pomembnosti.
Pomemben del naše strategije je redno zbiranje povratnih informacij zaposlenih prek letnih raziskav zadovoljstva in
vključenosti ter anket, ki služijo kot osnova za prilagoditve in uvedbo novih ukrepov. Povratne informacije nam
pomagajo identificirati ključne izzive in priložnosti ter zagotavljajo, da so sprejeti ukrepi usklajeni z dejanskimi potrebami
zaposlenih ter so neposredno vključeni v sledenje uspešnosti teh ukrepov. Poleg tega z uporabo programov za
spodbujanje raznolikosti, vključevanja in preprečevanja diskriminacije skrbimo za pravično obravnavo vseh zaposlenih
ter vzpostavljamo pogoje za preprečevanje trpinčenja in nasilja na delovnem mestu.
Učinkovitost teh ukrepov se redno spremlja s pomočjo kazalnikov uspešnosti, kot so stopnja fluktuacije, zadovoljstvo
zaposlenih in vključenost v programe zdravja in dobrega počutja. Letna poročila in analize vpliva izvedenih ukrepov
omogočajo natančen vpogled v dosežene rezultate in nadaljnje izboljšave. Zaposleni so aktivno vključeni v oblikovanje
in prilagajanje programov, kar omogoča večjo učinkovitost ukrepov in njihovo skladnost z organizacijskimi cilji.
Vključenost zaposlenih pri oblikovanju ciljev
V Gorenjski banki se zavedamo, da so zaposleni ključni deležniki pri oblikovanju in doseganju strateških ciljev, še posebej
tistih, ki obravnavajo materialne vplive, tveganja in priložnosti. Njihovo sodelovanje je vpeto v vse faze, od postavljanja
ciljev, spremljanja uspešnosti do uvajanja izboljšav.
Pri postavljanju ciljev zaposlene aktivno vključujemo prek letnih raziskav zadovoljstva in angažiranosti ter sodelovanja
njihovih predstavnikov v odborih, ki naslavljajo zdravje, varnost, izobraževanje in razvoj. Rezultati teh pobud služijo kot
osnova za oblikovanje specifičnih ciljev, povezanih z izboljšanjem delovnih pogojev in organizacijske kulture.
Napredek pri doseganju ciljev spremljamo skozi redne povratne informacije in polletna srečanja med zaposlenimi in
vodstvom. Uporaba digitalnih orodij, kot je intranet, omogoča transparentno sledenje uspešnosti in spodbuja
interakcijo. Zaposleni aktivno sodelujejo tudi pri ugotavljanju izboljšav, predvsem preko post-implementacijskih analiz
in razprav po zaključku ključnih projektov, kjer delijo svoje izkušnje in predlagajo optimizacije.
Naši cilji temeljijo na jasno opredeljenih merilih in metodologijah, ki zagotavljajo stabilnost in primerljivost skozi čas.
Poleg tega se pri oblikovanju ciljev opiramo na zaveze in standarde, kot so načela ESG, politike raznolikosti in
vključevanja ter kolektivne pogodbe. Ta integriran pristop zagotavlja proaktivno upravljanje tveganj, krepi sodelovanje
ter spodbuja trajnostno, vključujoče in produktivno delovno okolje.
S1-6 – Značilnosti zaposlenih v podjetju
Skupina GB razlikuje različne kategorije zaposlenih, od redno zaposlenih s polnim delovnim časom do pripravnikov.
Raznolikost in prilagodljivost sta pomembna dejavnika naše kadrovske strategije.
Tabela 22: Značilnosti zaposlenih v Skupini GB
Leto
spol
Na 31.12.
Povpr. št.
zaposlenih
Vrsta zaposlitve
Stopnja
fluktuacije v
%*
Št. zap.,
ki so
zapustili
podjetje
Št.
zaposlenih
s krajšim
delovnim
časom
nedoločen
čas
določen
čas
2024
Ž
365
359,33
343
22
12,3
40
15
M
172
161,25
163
9
13,3
20
0
SKUPAJ
537
520,58
506
31
11,6
60
15
2025
Ž
363
367
344
19
7,90
29
15
M
171
172
166
6
11,63
20
1
SKUPAJ
535
539
510
25
9,09
49
16
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
87
*Metodologija izračuna fluktuacije poteka po formuli: fluktuacija=(zaposleni, ki so odšli v poročevalskem
obdobju/(začetno št. zaposlenih + končno število zaposlenih)/2)*100. Metodologija je bila uporabljena tudi pri
odvisnih družbah. Predstavljeni podatki so konsolidiranih podatki vseh družb v Skupini GB.
Število zaposlenih je usklajeno s pojasnili k računovodskim izkazom, pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja.
Skupina GB nima 50 ali več zaposlenih, ki predstavljajo vsaj 10 % celotnega števila zaposlenih v drugih državah.
S1-8 – Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog
Skupina GB ima 95% zaposlenih vključenih v kolektivne pogodbe. Skupina GB nima sklenjenega dogovora s svojimi
zaposlenimi o zastopanju v Evropskem svetu delavcev (European Works Council - EWC), svetu delavcev Societas
Europaea (SE) ali svetu delavcev Societas Cooperativa Europaea (SCE).
S1-9 – Metrike raznolikosti
Povprečna starost, spolna zastopanost in raznolikost v vodstvu so pomembni kazalniki raznolikosti, kar nam pomaga
slediti ciljem DEIB politike.
Tabela 23: Ženske na vodilnih položajih
Družba
Ženske
Moški
% žensk
2024
2025
2024
2025
2024
2025
GB
12
11
14
19
46
37
GBL
7
7
5
5
58
58
Imobilia
0
0
1
1
0
0
SKUPAJ
19
18
20
25
49
42
Vodstvo v skupini GB so upravljalni organ in osebe, ki v banki opravljajo izvršilne funkcije in so odgovorne upravljalnemu
organu za vsakodnevno upravljanje banke. V skupino vodstvo smo tako vključili upravo, pomočnike uprave, direktorje
podrejenih družb in direktorje sektorjev.
Tabela 24: Raznolikost zaposlenih v Skupini GB na 31.12.
Ženske
moški
skupaj
2024
2025
2024
2025
2024
2025
Do 30 let
38
37
13
13
51
50
Od 30 do 50 let
234
232
111
106
345
338
Nad 50 let
93
94
48
53
141
147
skupaj
365
363
172
172
537
535
S1-10 – Dostojne plače
Skupina GB je zavezana k zagotavljanju dostojnih plač in socialne varnosti za vse zaposlene. Dostojne plače definiramo
kot plače, ki dosegajo ali presegajo zakonsko določeno minimalno plačo, kadar je to potrebno za pokritje osnovnih
življenjskih stroškov zaposlenih in njihovih družin ter za zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda. Vsi zaposleni
prejemajo dostojne plače.
S1-11 – Socialna zaščita
V Skupini GB skrbimo za celovito socialno zaščito vseh naših zaposlenih, kar zagotavljamo prek različnih programov in
ugodnosti, skladnih z zakonodajo in internimi politikami.
Naši zaposleni so socialno zaščiteni pred izgubo prihodka zaradi naslednjih okoliščin:
• Bolezni: Zaposlenim zagotavljamo pravico do nadomestila za čas bolniške odsotnosti v skladu z zakonodajo in
kolektivno pogodbo. Poleg tega omogočamo dostop do dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki vključuje
kritje specialističnih storitev
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
88
• Brezposelnosti: V skladu z zakonskimi določili so naši zaposleni vključeni v sistem obveznega socialnega
zavarovanja, ki jim v primeru brezposelnosti omogoča dostop do nadomestila za brezposelnost.
• Poškodbe pri delu in invalidnosti: Zaposleni so zaščiteni prek obveznega zavarovanja za primer poškodbe pri
delu ali poklicne bolezni. Poleg tega omogočamo kolektivno nezgodno zavarovanje, ki dodatno podpira
zaposlene v primeru invalidnosti.
• Starševskega/porodniškega dopusta: Banka spoštuje zakonske pravice zaposlenih do starševskega in
porodniškega dopusta ter jim omogoča vrnitev na delovno mesto z enakimi pogoji, pri čemer aktivno
podpiramo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
• Upokojitve: Poleg obveznega pokojninskega zavarovanja zaposlenim omogočamo vključitev v prostovoljno
dodatno pokojninsko zavarovanje, ki prispeva k varni in dostojni starosti.
Vse navedene oblike zaščite veljajo za vse zaposlene v Skupini GB, brez izjem, in so pomemben del naše zavezanosti k
zagotavljanju varnega, pravičnega in podpornega delovnega okolja.
V Skupini GB so zaposleni v družbah deležni še dodatnih ugodnosti, ki prav tako predstavljajo dodatno socialno zaščito,
boljše usklajevanjem med poklicnim in zasebnim življenjem in spodbujanje k zdravemu načinu življenja.
Tabela 25: Ugodnosti za zaposlene
Ugodnosti za zaposlene v Skupini GB
1
16 ur priznanih za iskanje zdravniške pomoči zase ali družinskega člana
2
vključitev v kolektivno pokojninsko varčevanje
3
ob odprtju računa top paket za zaposlene
4
obdarovanje otrok
5
Kolektivno nezgodno zavarovanje za zaposlene in družinske člane (ugodnejše premije)
6
Kolektivno nezgodno zavarovanje za otroke do 14. leta starosti
7
Kolektivno zavarovanje Specialisti +
8
Darilo ob rojstvu otroka
9
Dodatni dan dopusta ob okrogli obletnici
10
Dodatni dan dopusta za spremstvo otroka ob prvem šolskem dnevu 2. razreda
11
Dodatni dan dopusta za spremstvo otroka na informativnem dnevu v 9. razredu
12
Podpora družini ob rojstvu otroka v tekočem koledarskem letu
13
Sofinanciranje športnih aktivnosti in spodbujanje zdravja zaposlenih (Vitalno podjetje, najem športnih
dvoran, organizirane športne aktivnosti)
14
Fleksibilni delovni čas za vse zaposlene
15
Delo na domu do 7 dni na mesec, kjer to delovni proces omogoča
S1-12 – Invalidi
Skupina GB spodbuja vključevanje invalidov in prilagaja delovno okolje, da omogoča njihovo polno sodelovanje.
Upoštevamo vse zakonske določbe na tem področju in hkrati presegamo minimalne zakonske zahteve z dodatnimi
ukrepi, ki spodbujajo enakopravnost in enake možnosti za vse zaposlene. Prilagoditve delovnega okolja so ključni del
naše zaveze in tako glede na individualne potrebe invalidov zagotavljamo:
• prilagoditev delovnih mest in opreme,
• fleksibilne delovne urnike,
• dostopnost fizičnega okolja (npr. dvigala, parkirna mesta za invalide),
• uporabo ustreznih komunikacijskih orodij in tehničnih rešitev.
Naša zavezanost presega zakonodajo tudi v obliki svetovanja in podpore, saj spodbujamo odprt dialog z invalidi, da
skupaj poiščemo najboljše rešitve za njihovo vključevanje. Poleg tega ozaveščamo sodelavce o pomenu vključujočega
delovnega okolja in odpravljanju morebitnih predsodkov, kar pozitivno vpliva na organizacijsko kulturo.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
89
Tabela 26: Delež invalidov v Skupini GB
Št. invalidov
% od vseh zaposlenih
2024
2025
2024
2025
ženske
2
2
0,55
0,55
moški
3
3
1,74
1,74
SKUPAJ
5
5
0,97
0,93
Verjamemo, da vključevanje invalidov in ustvarjanje prilagodljivega delovnega okolja niso le zakonska obveznost,
temveč tudi priložnost za krepitev raznolikosti, sodelovanja in inovativnosti v naši skupini.
S1-13 – Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti
Preko spletnega portala »teamlink« so vsem zaposlenim dostopni obvezni izobraževalni programi, in sicer, ki jih
predstavljamo v spodnji tabeli.
Tabela 27: Obvezna usposabljanja za zaposlene
Usposabljanja za zaposlene
Varstvo pred požarom
Varnost in zdravje pri delu
Zaupnost podatkov in informacijska varnost
Zasebnost in varstvo osebnih podatkov
Strategija upravljanja tveganj
Operativno tveganje
Kodeks poslovne etike
Politika o korporativnem komuniciranju
Boj proti podkupovanju in korupciji
Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
Finančne sankcije
Operativno tveganje
Sistem notranjih kontrol
Varstvo osebnih podatkov
Varnost in zdravje pri delu
Opis mehanizmov za prepoznavanje, poročanje in preiskovanje pomislekov
Izobraževanja za pridobitev strokovnih licenc
Tabela 28: Povprečno število ur usposabljanj na zaposlenega v družbah Skupine GB
2023
2024
2025
M
Ž
Skupaj
Povprečno število ur
izobraževanja na
zaposlenega v skupini GB*
17
32
22
23
23
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
90
*Razkritje števila ur izobraževanja glede na spol za pretekla leta ni bilo možno zagotoviti, saj različni kanali za zbiranje
podatkov o usposabljanjih niso bili na voljo. Podatki glede na spol so na voljo od leta 2025.
V razvojne načrte je bilo vključenih 100% zaposlenih.
S1-14 – Metrike zdravja in varnosti
Stopnja bolniških odsotnosti in udeležba v programih zdravja ter varnosti sta pomembna pokazatelja skrbi za dobro
počutje zaposlenih.
Tabela 29: Zdravje in varnost na delovnem mestu v Skupini GB
% vključenih
zaposlenih
Št. smrti
zaradi
poškodb pri
delu
Št.
zabeleženih
nezgod pri
delu
%
zabeleženih
poškodb pri
delu
Št.
izgubljenih
dni zaradi
poškodb in
smrti zaradi
nesreč
Št. primerov z
delom
povezanih
zdravstvenih
težav
2024
100
0
2
0,37
86
0
2025
100
0
0
0
0
0
S1-15 – Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je ključnega pomena za zadovoljstvo, produktivnost in dolgoročno
blaginjo naših zaposlenih. Uravnoteženo delovno okolje ne koristi le zaposlenim, temveč tudi organizaciji kot celoti, saj
vodi k večji zavzetosti, motivaciji in dolgoročni stabilnosti ekipe. Kot družbeno odgovoren delodajalec si prizadevamo
ustvariti delovno okolje, ki omogoča fleksibilnost, zdrav življenjski slog in dobro počutje vsakega posameznika. V sklopu
krovnega certifikata smo v Skupini GB sprejeli in izvajamo 11 ukrepov s področja Usklajevanja poklicnega in zasebnega
življenja kot so: Fleksibilni delovni čas, Časovni konto, Otroški časovni bonus, Oskrbovalni časovni bonus, Načrtovanje
letnega dopusta, Dodatni dnevi odsotnosti z nadomestilom plače zaradi izrednih družinskih oz. zasebnih razlogov,
Informiranje o prihajajočih spremembah, pomembnih za zaposlene, Upoštevanje socialnih kompetenc pri izbiri in
napredovanju vodstvenega kadra, Načrtovanje in izvedba programov izobraževanja poteka v glavnem med delovnim
časom, Obdaritev otrok zaposlenih ter TOP paket – ponudba za družinske člane in upokojene sodelavce.
Tabela 30: Dopust iz družinskih razlogov
% zaposlenih, ki so
izkoristili dopust iz
družinskih razlogov
% žensk
% moških
% skupaj
2024
28,8
31,4
30,5
2025
28,7
29,2
28,6
* Vsi zaposleni v Skupini GB so upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov. V števec kazalnika vštevamo (v skladu z
ZDR, kolektivno pogodbo dejavnosti bančništva in DOD ukrepi):
• starševski dopust (porodniška, očetovski),
• izredni plačani dopust za 1. in 2. razred OŠ ter informativni dan za 9. razred, poroka, selitev, smrt v družini in
družinsko nasilje, dodatni dan dopusta za okroglo obletnico.
Imenovalec predstavlja skupno povprečno število zaposlenih v posameznem letu, po spolu.
S1-17 – Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice
V Skupini GB prejemamo in obravnavamo vse prijave, ki jih zaposlenih naslavljajo glede pogojev dela in človekovih
pravic. Uveden je učinkovit postopek reševanja incidentov, ki vključuje podporo in varstvo pravic zaposlenih. V letu 2025
v Skupini GB nismo zabeležili primerov diskriminacije in kršitev človekovih pravic.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
91
Tabela 31: Diskriminacija in kršitve človekovih pravic v Skupini GB
Št. primerov
kršitev
človekovih
pravic
Št. pritožb
zaposlenih
preko
kanalov za
pritožbe
Status
pritožb
Št. pritožb
vloženih preko
nacionalnih
točk (BS)
Globe zaradi
kršitev
človekovih
pravic v EUR
Število hujših
kršitev
(nespoštovanje
medn. smernic)
2024
0
0
/
0
0
0
2025
0
0
/
0
0
0
S4 Potrošniki in končni kupci
V »Tabeli 3: Pomembne teme s postopnim uvajanjem poročanja« navajamo poglavje S4. Ne glede na to pa v
nadaljevanju predstavljamo organizacijsko specifično temo, ki smo jo identificirali v postopku ocenjevanja dvojne
pomembnosti.
S4-6 – Digitalizacija in finančna pismenost
Skupina GB prepoznava digitalizacijo in finančno pismenost strank kot pomembna dejavnika odgovornega odnosa do
potrošnikov ter dolgoročne družbene vrednosti. Gre za organizacijsko specifično temo, ki ni predvidena z ESRS. Na tem
področju sledimo načelu vključujoče, varne in dostopne uporabe digitalnih rešitev ter krepitve razumevanja finančnih
produktov in storitev pri različnih skupinah strank.
Na ravni politik imamo vzpostavljena notranja pravila in smernice, ki urejajo razvoj in uporabo digitalnih storitev, zaščito
potrošnikov, pregledno komuniciranje ter spodbujanje finančne pismenosti. Za izvajanje in nadzor nad temi politikami
so imenovane odgovorne osebe, ki sodelujejo z relevantnimi notranjimi funkcijami ter zunanjimi deležniki.
Ukrepi na področju digitalizacije vključujejo razvoj uporabniku prijaznih digitalnih kanalov, prilagojenih različnim
stopnjam digitalnih znanj, ter redno vključevanje notranjih in zunanjih deležnikov (npr. strank, strokovnjakov,
partnerjev) v procese načrtovanja in izboljševanja digitalnih rešitev. Na področju finančne pismenosti izvajamo
informativne in izobraževalne aktivnosti, ki strankam omogočajo boljše razumevanje finančnih odločitev, tveganj in
koristi posameznih produktov.
Napredek spremljamo z uporabo ustreznih metrik, kot so stopnja uporabe digitalnih storitev, dostopnost in uporabniška
izkušnja digitalnih kanalov, število izvedenih izobraževalnih aktivnosti ter odzivi in zadovoljstvo strank. Na podlagi teh
podatkov redno ocenjujemo učinkovitost sprejetih ukrepov.
Naši cilji na tem področju so nadaljnji razvoj varnih in vključujočih digitalnih rešitev, izboljševanje dostopnosti informacij
ter dolgoročno krepitev finančne pismenosti strank, s čimer prispevamo k odgovorni uporabi finančnih storitev in
zaupanju potrošnikov.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
92
Tabela 32: Cilji in ukrepi s področja S4 – Digitalizacija in finančna pismenost v Akcijskem načrtu banke 2025
ZAHTEVA PO
RAZKRITJU
CILJI ALI ZAVEZA
AKTIVNOST/UKREPI
NAZIV IRO
DOSEŽENO V 2025
S4-4/S4-5
Preusmeritev strank na
"non-branch kanale" -
zmanjšanje transakcij, ki
se izvedejo na blagajniških
okencih GB, pa bi se lahko
izvedle preko "non-branch
kanalov"
Razvoj in nadgradnje digitalnih procesov
sklepanja bančnih produktov na daljavo.
Torej da imajo stranke na voljo digitalne
procese za vedno večji obseg storitev, npr.
online hitri kredit v mobilni banki v 2025.
CRM trženjske akcije za spodbujanje strank
k uporabi spletne in mobilne banke in k
uporabi digitalnih kanalov pri opravljanju
storitev.
Digitalizacija procesov za stranke
V letu 2025 je razmerje med
transakcijami, opravljenimi na bančnih
okencih, in tistimi prek digitalnih kanalov,
ostalo pretežno nespremenjeno.
V segmentu poslovanja s potrošniki je
delež števila odlivnih transakcij z računov
potrošnikov (dvigi gotovine, plačila s
plačilnimi karticami) na bančnih okencih
na letni ravni znašal 1,2%, delež izvedenih
plačilnih transakcij na bančnih okencih pa
1,7%, kar dokazuje, da se potrošniki za
opravljanje storitev na bančnih okencih
odločajo izjemoma. Storitve na bančnih
okencih opravljajo praviloma v primerih
večjih dvigov in pologov gotovine ter ob
izvedbi večjih plačil, prav tako pa je
tovrstna izbira pogostejša pri populaciji, ki
ni vešča poslovanja z digitalnimi kanali. V
zadnjem kvartalu leta 2025 je zaživel nov
kanal odobravanja hitrih potrošniških
kreditov preko mobilne banke. Delež
števila tovrstnih kreditov in njihov obseg
od uvedbe raste, v mesecu decembru je
delež števila odobrenih hitrih
potrošniških kreditov odobrenih preko
mobilne banke znašal 27% (oziroma 18%
obsega odobrenih hitrih potrošniških
kreditov).
V segmentu poslovanja s pravnimi
osebami je delež odlivnih transakcij z
računov znaša 1,3%, obseg transakcij
plačilnega prometa pa 0,6%.
Ti podatki potrjujejo uspešno
preusmeritev strank na “non-branch
kanale” in uporabo digitalnih procesov za
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
93
izvedbo bančnih storitev, kot so spletna in
mobilna banka. Banka bo tudi v prihodnje
nadaljevala z razvojem in nadgradnjami
digitalnih procesov z namenom
zagotovitve še bolj učinkovite in varne
ponudbe digitalnih storitev ter širitev
spektra storitev dostopnih na daljavo ter
posledično zmanjševanje potrebe
komitentov po obisku poslovalnic.
S4-4/S4-5
Finančno opismenjevanje
strank
Banka skrbi za finančno in digitalno
opismenjevanje komitentov, ki jih redno
seznanja z novim znanjem s področja
upravljanja financ, digitalnega bančništva in
varnega bančnega poslovanja.
- Število dogodkov / Komunikacija s
strankami s področja finančnega
opismenjevanja
Finančna pismenost
S ciljem finančnega opismenjevanja
strank je banka v 2025 organizirala
zavarovalne in naložbene dni, na katerih
je delila svoje strokovno znanje in
izkušnje. Z informativnimi vsebinami in
interaktivnimi orodji zbranimi na digitalni
platformi Fit Finance je stranke
spodbujala k pridobivanju novega znanja
s področja upravljanja financ in bančnega
poslovanja. Nadalje je banka
vsakodnevno spremljala stranke pri
uporabi digitalnih bančnih rešitev preko
obiskov poslovalnic in preko klicnega
centra.
S4-4
Na podlagi izvedenih
raziskav o zadovoljstvu
strank stalno izboljševati
njihovo zadovoljstvo s
storitvami, potmi do
banke in bančnimi
strokovnjaki.
Banka načrtuje trženjske raziskave, na
podlagi katerih lahko stalno spremlja
stopnjo zadovoljstva in zaupanja
komitentov banke. S tem namenom Sektor
marketinga predvideva spremljanje
rezultatov večnamenske rešitve, ki temelji
na kontinuiranem spremljanju komitentov
bank na retail bančnem trgu.
Dodatno Sektor marketinga predvideva
izvedbo relevantnih trženjskih raziskav med
komitenti banke (NPS, stopnja zadovoljstva
s potmi do banke itd.). Z izvajanjem
trženjskih raziskav preko CRM orodja ter
pridobivanjem podatkov s strani zunanje
agencije na področju podatkov o
potrošnikih ima banka že zastavljene
Varnost in informiranje
potrošnikov / Digitalizacija
procesov za stranke / Etična
poslovna kultura / Visoki
standardi korporativnega
upravljanja, skladnosti in
transparentnosti
Z namenom nenehnega izboljševanja
uporabniške izkušnje, kakovosti storitev
in celotne poti komitenta do banke je
banka v letu 2025 dosledno izvajala NPS
analize ter spremljala zadovoljstvo
komitentov s storitvami v poslovalnicah.
V okviru dialoga z deležniki je bila
izvedena tudi neposredna komunikacija
prek vprašalnika, pripravljenega za
potrebe poročanja po CSRD, ki je
vključeval ključne deležnike banke.
Izvedene aktivnosti prispevajo k varnosti
in obveščenosti strank, k ohranjanju
visokih standardov korporativnega
upravljanja, skladnosti in
transparentnosti ter k stalnim
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
94
določene cilje, nadalje pa se predvideva
oblikovanje novih.
nadgrajevanjem uporabniške izkušnje
strank.
* V tabeli prikazujemo dolgoročne cilje in aktivnosti za pomembne teme, kar spremljamo letno.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
95
IV.UPRAVLJANJE
G1 Poslovno ravnanje
GOV-1 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov pri poslovnem ravnanju se povezuje s sprejemanjem
kodeksov, strategij in politik, njihovim izvajanjem ter spremljanjem njihove učinkovitosti, ki se nenehno
nadgrajuje s strokovnim znanjem. Razkritja vloge in strokovnega znanja upravnih, poslovodnih in nadzornih
organov so dostopna v poglavju ESRS 2, GOV-1 in GOV-3.
G1-1 - Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura
Skupina GB ima vzpostavljenje naslednje politike, ki bodo najkasneje v letu 2026 celoviteje usklajene z zahtevami
MDR-P, za obvladovanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti:
• Politika notranjega upravljanja
• Politika za prijavo nepravilnosti (žvižgaštvo)
• Politika za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
• Politika o finančnih sankcijah
• Politika o protimonopolni zakonodaji
• Politika o preprečevanju goljufij
• Politika o preprečevanju podkupovanja in korupcije
• Politika o varstvu potrošnikov in nepoštenih tržnih praksah
• Kodeks poslovne etike
• Strategija upravljanja s tveganji prevar GBKR
Skupina GB vzpostavlja svojo korporativno kulturo na temeljnih vrednotah in etičnih načelih, ki so del Kodeksa
ravnanja, najpomembnejšega internega akta korporativne kulture. Korporativno kulturo razvija in spodbuja skozi
interna usposabljanja zaposlenih o etičnem ravnanju, preprečevanju prevar ter skrbi za komunikacijske kanale za
anonimno poročanje kršitev ter odprto in vključujočo komunikacijo. Skupina GB s stalnimi izboljšavami
zagotavlja, da korporativna kultura podpira dolgoročne cilje ter krepi uspešnost in zadovoljstvo vseh deležnikov.
Skupina GB ima sprejet kodeks ravnanja Skupine (Code of conduct), ki izhaja in zasleduje EBA smernice o
notranjem upravljanju. Skupina je kodeks sprejela zaradi zagotavljanja doslednega pristopa k obravnavanju etike
in integritete in k spoštovanju kodeksa so zavezane vse družbe AikGroup. Spoštovati ga morajo vsi zaposleni v
Gorenjski banki, kontrolne funkcije in upravljalni organ. Kodeks pomaga pri promociji korporativne kulture, ki
postavlja trden okvir pravil skladnosti in etičnih profesionalnih standardov Skupine. Misija skupine je, da Skupina
gradi partnerstva na način, da podpira ljudi in ustvarja njihovo prihodnost. Skupina si prizadeva postati prva izbira
za vse deležnike. Vrednote so naslednje: zaupanje, odličnost, inovativnost, odgovornost in predanost. Temeljne
teme kodeksa ravnanja so:
• Vrednote (zaupanje, odličnost, inovativnost, odgovornost in predanost),
• Žvižgaštvo,
• Zaupnost in varstvo podatkov GDPR
• Delovno okolje (varno okolje, enakihe možnosti, brez nediskriminacijae, . Oodnosi zgrajeni na
spoštovanju, brez nadlegovanj, mobinga ali drugih oblik nadlegovanj – spolno)
• E in S odgovornost (skupina se zaveda odgovornosti do širše skupnosti, zavezana je k ciljem
definiranim v ESG strategiji). Skupina se zaveda svojega socialnegadružbenega okolja, prizadeva si
nuditi podporo pri vzpostavljanju trajnostnega financiranja, kjer je potrebovana, še posebej v zvezi
z zeleno agendo, , dobrega počutja, zdravja, finančnega edukacijopismenjevanja, inovacij…)
• Spoštovanje intelektualne in stvarne lastnine Skupine GB in prepoved zlorabe uporabe.
• Odnosi s pristojnimi organi - transparentnost, odkritost, točnost informacij
• Nasprotje interesov
• Skrb za interese strank
• Tržna transparentnost
• Protimonopolno ravnanje (Antitrust)
• Preprečevanje korupcije
• Preprečevanje goljufij
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
96
• Preprečevanje pranja denarja (AML) in preprečevanje financiranja terorizma
Učinkovitost korporativne kulture se preverja preko spremljanja kršitev kodeksa, ki jih zaposleni ali zunanje osebe
poročajo anonimno ali javno prek elektronske pošte prijava-krsitev@gbkr.si, po telefonu 04 208 4473 oz.
svetovalcu za skladnost poslovanja po navadni pošti (Gorenjska banka d.d., Kranj, Sektor skladnosti in PPDFT,
Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj). Kršitve kodeksa so lahko splošne, operativne ali finančne narave ter med drugim
vključujejo primere nepoštenosti, goljufije, prevare, kraje, izsiljevanje, nezakonitost, zanemarjanje poslovnih
aktivnosti, neprimerno obnašanje do druge osebe, nedostojnost, nespodobnost, nekorektnost, neetičnost ipd.
Sektor skladnosti in PPDFT je odgovoren za to, da se zaposlene preko internih kanalov obveščanja v banki
ozavešča o pomenu kodeksa ter jih vključuje v periodična izobraževanja. V letu 2025 smo izvedli številna
usposabljanja in e-izobraževanja za vse zaposlene banke. Etični kodeks prav tako sodi med obvezne izobraževalne
programe za vse novo zaposlene. Obvezno izobraževanje velja tudi za politiko o korporativnem komuniciranju,
ki se hkrati vsebinsko naslanja na vsebine kodeks poslovne etike. Za vse zaposlene je obvezno izobraževanje »opis
mehanizmov za prepoznavanje, poročanje in preiskovanje pomislekov«, s katerim se zaposleni usposobijo za
učinkovitejše zaznavanje potencialno nezakonitih ravnanj in vedenj.
Skupina GB si prizadeva delovati v skladu s konvencijo Združenih narodov preko internih pravil o protikorupciji,
goljufijah, etični kodeks in AML predpisi.
Tabela 33: Opis mehanizmov za prepoznavanje, poročanje in preiskovanje pomislekov glede
nezakonitega ravnanja
MEHANIZMI
KOMUNIKACIJSKI KANALI*
STRATEGIJA
ODZIVANJA
ODGOVORNOST ZA
UKREPANJE
Preprečevanje
diskriminacije in
nadlegovanja na
delovnem mestu
Interni kanal:
prijava-krsitev@gbkr.si ali po
telefonu 04 208 4473, prijava
preko klasične pošte
Ničelna toleranca
Odbor za
preprečevanje
diskriminacije in
nadlegovanja s 5
člani
Preprečevanje
podkupovanja in
korupcije
Interni kanal:
prijava-krsitev@gbkr.si ali po
telefonu 04 208 4473, prijava
preko klasične pošte
prijava preko BS (eksterni
kanal):
https://vsebina.bsi.si/prod/brm
/Obrazec.aspx?tip_prijave=NS
Ničelna toleranca,
redne kontrole prve in
druge ravni
Pooblaščenec za
preprečevanje
podkupovanja in
korupcije kvartalno
poroča
Pritožbeni mehanizem za
prijavitelje/žvižgače
Interni kanal:
prijava-krsitev@gbkr.si ali po
telefonu 04 208 4473, prijava
preko klasične pošte
Prijava pri BS (eksterni kanal):
https://vsebina.bsi.si/prod/brm
/Obrazec.aspx?tip_prijave=NS;
Vzpostavitev
korektivnih ukrepov za
utemeljene prijave
Zaupnik (v skladu z
Zakonom o zaščiti
prijaviteljev)
Preprečevanje notranjih
in zunanjih prevar
Interni kanal:
prijava-krsitev@gbkr.si ali po
telefonu 04 208 4473, prijava
preko klasične pošte
Prijava pri BS (eksterni kanal):
https://vsebina.bsi.si/prod/brm
/Obrazec.aspx?tip_prijave=NS
Ničelna toleranca:
preprečevanje,
detekcija, preiskovanje
in sanacija
Ekipa in
Pooblaščenec za
upravljanje tveganj s
prevarami
*Komunikacijski kanali so tako interne kot eksterne narave, ki jih lahko uporabljajo tudi zunanji deležniki.
Banka ima vzpostavljene politike o preprečevanju korupcije, podkupovanja, zaščiti žvižgačev in skladnosti z
zakonodajo, ki niso v ničemer v nasprotju s konvencijo Združenih narodov proti korupciji. Preko internih pravil o
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
97
protikorupciji, goljufijah, etičnem kodeksu in PPDFT predpisi so politike že delno usklajene s konvencijo Združenih
narodov. V letu 2025 smo izvedli podrobnejši pregled zahtev ter na ugotovitvah smiselno posodobili Pravilnik
boja proti podkupovanju in korupciji, ki je skladen s konvencijo Združenih narodov proti korupciji.
Zaščita žvižgačev
Družbe v Skupini GB imajo vzpostavljen Pravilnik o sporočanju informacij o kršitvah in zaščiti prijavitelja, kjer so
implementirane zahteve Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) oz. t.i. žvižgačev (Uradni list RS, št. 16/23) s katerim
se prenaša Direktiva (EU) 2019/1937. Pravilnik določa notranje prijavne poti za prijavo kršitev. Za zaposlene so
omogočeni anonimni kanali za prijavitelje. V družbah je bil izbran zaupnik, zaposlene pa smo z interno okrožnico
obvestili o zaupniku, notranji in zunanji prijavni poti, postopkih, pravicah v zvezi s podajo prijav ter zaščito pred
povračilnimi ukrepi. Informacije so zmeraj na voljo na intranetu družb.
Preko elektronskega naslova prijava-krsitev@gbkr.si ali po telefonu 04 208 4473 lahko vsakdo prijavi sum
nedovoljenega ravnanja v Gorenjski banki d.d.. Kršitve je možno prijaviti tudi pri Banki Slovenije na povezavi:
https://vsebina.bsi.si/prod/brm/Obrazec.aspx?tip_prijave=NS.
Skupina GB je vzpostavila postopke za hitro, neodvisno in objektivno preiskovanje incidentov v zvezi s poslovnim
ravnanjem, vključno z incidenti korupcije in podkupovanja. Ti postopki segajo preko standardnih ukrepov za
obravnavo prijav nepravilnosti v skladu z veljavno zakonodajo, ki prenaša Direktivo (EU) 2019/1937 o zaščiti
prijaviteljev.
V letu 2025 nismo/smo zabeležili 0 primerov (utemeljenih) incidentov korupcije in podkupovanja.
Med najbolj izpostavljene funkcije za tveganje korupcije in podkupovanja sodijo vodstveni, poslovodni in
nadzorni organi.
G1-2 Upravljanje odnosov z dobavitelji
Gorenjska banka se v poslovnih razmerjih do svojih dobaviteljev drži slovenske zakonodaje ter zasleduje načela
dobrih poslovnih običajev. Plačilna praksa banke je, da so plačilni roki jasno določeni v skladu s pogodbenimi
pogoji, pri čemer upoštevamo tako lokalno kot mednarodno zakonodajo. Naše plačilne prakse so popolnoma
usklajene z veljavnimi standardi v naši panogi, kar zagotavlja poštenost in preglednost. Zamud pri plačilih ni, kar
odraža našo zavezanost odgovornemu in zanesljivemu poslovanju.
G1-3 - Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja
Družbe v Skupini GB imajo vzpostavljene postopke za preprečevanje, odkrivanje in obravnavanje primerov
korupcije, ki jih izvajajo z naslednjimi aktivnostmi:
4. Ocenjevanje tveganj prevar/ protikorupcijskih dejanj/ podkupovanj/ diskriminacije/ nadlegovanja.
5. Preprečevanje - Pri preprečevanju notranjih prevar protikorupcijskih dejanj/ podkupovanj/
diskriminacije/nadlegovanja pomembno vlogo igra vodstvo s promoviranjem vrednot, ki so opredeljene v
Kodeksu poslovne etike zaposlenih in načeli ter strateškimi cilji, ki so opredeljeni v Razvojni strategiji ter
ustreznih politikah Skupine in GBKR.
6. Ravnanje v primeru zaznanih prevar/ protikorupcijskih dejanj/ podkupovanj/ diskriminacije/ nadlegovanja:
banka predpisane preventivne ukrepe, ukrepe za odkrivanje in protokole ravnanja ob ugotovljenih kršitvah
z definiranimi odgovornimi osebami, opozorila o potencialnih/izvršenih kršitvah, ter ukrepe za blažitev
posledic.
7. Ukrepanje po preiskavi in obvladovanje posledic v primeru izvršenih kršitev.
8. Poročanje: Sektor skladnosti poslovanja zagotavlja ustrezno informiranost vseh vpletenih kontrolnih in
drugih funkcij (npr. škodnih dogodkov operativnega tveganja) in odgovornih organov.
9. Spremljava splošnih trendov in pojavnih oblik prevar v finančni industriji in poslovnem svetu nasploh ter
seznanjanje z učinkovitimi preventivnimi mehanizmi za njihovo preprečitev.
10. Kontakti za prijave
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
98
o Skladnost poslovanja (Sašo Rakovec, saso.rakovec@gbkr.si, 041 541 473)
o Povezava na spletni strani na platformo za prijavo – notranja ali zunanja prijava na BS
o Odbor za preprečevanje diskriminacije in nadlegovanja
o Pooblaščenec za preprečevanje korupcije
Preiskave so izvedene neodvisno od vodstvene strukture, ki je zadolžena za vsakodnevno poslovanje, kar
zagotavlja nepristranskost in zaupnost postopkov. Za izvedbo preiskav je odgovorna specializirana notranja
funkcija, pooblaščenec oz. odbor, ki o ugotovitvah preiskav obvešča vodstvene organe.
Tabela 34: Usposabljanje na temo preprečevanja korupcije in podkupovanja
Usposabljanje o
preprečevanju
korupcije in
podkupovanja
Udeležba na e-
usposabljanju
Funkcije z višjim tveganjem
Direktorji
Skupine GB
Vsi zaposleni v
Skupini GB
Nadzorni svet, uprava in
direktorji iz Skupine GB
Uprava GB
2024:
70%
100%
87%
92 %
2025:
88%
75%
86%
99%
Usposabljanje na temo preprečevanja korupcije in podkupovanja je obvezno interno usposabljanje za vse
zaposlene v Skupini GB, ki poteka vsako leto v okviru izobraževanja o kodeksu ravnanja, v elektronski obliki in ga
lahko zaposleni opravijo kadarkoli do končnega roka. Povprečni čas za opravljeno usposabljanje, ki vsebuje tudi
zaključno preverjanje znanja, traja 30 minut.
G1-4 - Akcijski načrti in viri za obvladovanje materialnih učinkov, tveganj in priložnosti, povezanih s korupcijo
in podkupovanjem
Akcijski načrti in viri znotraj Skupine GB so bili v 2025 celoviteje usklajeni s vsemi pomembnimi temami in
zahtevami za poročanje v ESRS standardih in jih prikazujemo v spodnji tabeli.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
99
Tabela 35: Cilji in ukrepi s področja G1 Poslovno ravnanje v Akcijskem načrtu banke 2025
ZAHTEVA PO
RAZKRITJU
CILJI ALI ZAVEZA
AKTIVNOST/UKREPI
NAZIV IRO
DOSEŽENO V 2025
G1-1
Dopolnitev obstoječih
internih aktov z
vključitvijo določil glede
korporativne kulture
Oblikovanje internega dokumenta (politike)
ali vključitev določil o korporativni kulturi v
obstoječi interni akt, ki bo zajemal:
- postopek vzpostavitve
- postopek ocenjevanja
- postopek spodbujanja korporativne kulture.
Etična poslovna kultura /
Visoki standardi
korporativnega upravljanja,
skladnosti in
transparentnosti.
Posodobljen Etični kodeks,
posodobljena Politika o notranjem
upravljanju
G1-1 / G1-3 / G1-4
Dopolnitev Politike boja
proti podkupovanju in
korupciji skladno z
zahtevami ESRS
Izbrati najprimernejši interni akt, v katerem
GBK opredeli funkcije v podjetju, kjer je
tveganje korupcije in podkupovanja največje
(Politika boja proti podkupovanju in korupciji),
tako da bo vseboval tudi:
- navedbo takšnih funkcij v podjetju
- opis vzpostavljenih postopkov za
preprečevanje, odkrivanje in obravnavanje
trditev o korupciji in podkupovanju ali
incidentov korupcije in podkupovanja
- informacije o tem, ali so preiskovalci ali
preiskovalni odbor ločeni od verige
upravljanja, vključene v zadevo, ter
- postopek za poročanje upravnim,
poslovodnim in nadzornim organom o
rezultatih, če tak postopek obstaja
Preprečevanje in odkrivanje
korupcije
Dopolnjena Politika boja proti
podkupovanju in korupciji
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
100
G1-2
Spodbujanje
trajnostnega naročanja:
Vključevanje ESG
dejavnikov v izbor
dobaviteljev
Poročanje o vključevanju ESG vidikov
poslovanja v izbor dobaviteljev skladno s
Pravilnikom o centralizirani nabavi GB:
- odstotek izpolnjenih ESG vprašalnikov
dobaviteljev;
- stroškovni učinek zaradi izbora na podlagi
ESG dejavnikov in posledično izbor dražjega
dobavitelja
Neskladnost z zakonodajo na
področju ESG/Visoki
standardi korporativnega
upravljanja, skladnosti in
transparentnosti.
V letu 2025 so bili pri izbiri dobaviteljev
upoštevani ESG vidiki v skladu s
Pravilnikom o centralizirani nabavi GB.
Za en razpis so bili izpolnjeni trije ESG
vprašalniki za dobavitelje, pri čemer je
bil izbran dobavitelj z najboljšim ESG
scoringom.
Stroškovnega učinka zaradi izbora na
podlagi ESG dejavnikov ni bilo.
G1-3
Integriteta in
transparentnost,
Protikorupcijsko
poslovanje, PPDFT
Izvedba izobraževanj s preverjanjem znanja za
vse novo zaposlene, redna izobraževanja za
obstoječe zaposlene (vsaj 1x letno), redno in
izredno izvajanje kontrol (internih in na
zahtevo regulatorja) (vsaj 6 kontrol).
Preprečevanje in odkrivanje
korupcije / Visoki standardi
korporativnega upravljanja,
skladnosti in transparentnosti
/ Preprečevanja pranja
denarja, financiranja
terorizma in drugih neetičnih
dejavnosti.
V letu 2025 so bila izvedena 4
izobraževanja s 100 % udeležbo
zaposlenih (e-izobraževanja za
novozaposlene (Anti-bribery & Anti-
corruption in PPDFT/KYC), ciljna
izobraževanja za poslovalnice in ključne
funkcije). Poleg tega je bilo uspešno
realizirano ABC izobraževanje Skupine
AIKGroup in izobraževanje Anti-bribery
& Anti-corruption.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
101
G1-1
Informacijska varnost,
varstvo osebnih
podatkov, zagotavljanje
neprekinjenega
poslovanja
Izvedba izobraževanj s preverjanjem znanja za
vse novo zaposlene, redna izobraževanja za
obstoječe zaposlene (vsaj 1x letno), redno in
izredno izvajanje kontrol (internih in na
zahtevo regulatorja) (vsaj 6 kontrol).
Informacijska varnost,
neprekinjeno poslovanje,
varstvo osebnih podatkov,
varnost in zdravje.
V letu 2025 so bila izvedena
izobraževanja in delavnice za vse
zaposlene v segmentu Retail, medtem
ko ostali zaposleni dostopajo do vsebin
preko Intraneta in e-izobraževanj.
Skupna udeležba zaposlenih pri
izobraževanjih tako znaša 95 %.
G1-1
Etičnost v poslovanju in
odnosu do strank,
kodeks poslovne etike /
zaščita žvižgačev
Izvedba izobraževanj s preverjanjem znanja za
vse novo zaposlene, redna izobraževanja za
obstoječe zaposlene (na dve leti), redno in
izredno izvajanje kontrol (internih in na
zahtevo regulatorja) (vsaj 6 kontrol).
Etična poslovna kultura /
Zaščita žvižgačev.
V letu 2025 se je izvajalo izobraževanje
za novozaposlene na temo Kodeks
poslovne etike. Izobraževanje je
potekalo kot del tekočega onboarding
programa.
* V tabeli prikazujemo dolgoročne cilje in aktivnosti za pomembne teme, kar spremljamo letno.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
102
Potrjeni Incidenti korupcije ali podkupovanja
Skupina GB v letu 2025 ni zabeležila (potrjenih) incidentov korupcije in podkupovanja. Globe v internih aktih niso
opredeljene, v Skupini GB zagovarjamo ničelno toleranco do korupcije in podkupovanja. Sankcije in disciplinski ukrepi
se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi.
G1- 7 Upravljanje, transparentnost in skladnost
Poslovna zgodba Skupine Gorenjska banka sloni na dolgoletni tradiciji in integriteti ter zavezanosti najvišjim etičnim
standardom, kar jo dela tako uspešno. Svoje cilje uresničujemo upoštevaje veljavne zakone in podzakonske akte ter
priporočila zunanjih institucij, vedno znova pa sledimo dobrim poslovnim praksam in interni politiki banke, pri čemer se
zavezujemo moralnim načelom.
V razmerju do sodelavcev, partnerjev in strank, je Kodeks poslovne etike zaposlenih v Skupini Gorenjske banke, skupek
vrednot in načel, ki predstavljajo vodila našega ravnanja za uresničevanje standardov integritete in poklicne etike. Kot
takšna nam pomagajo pri sprejemanju odločitev in pri opravljanju dnevnih delovnih obveznosti, ki temeljijo na
neodvisnosti, transparentnosti in odgovornosti zaposlenih v družbi.
Temeljna vodila poslovanja se kažejo v:
• varovanju ugleda in integritete banke,
• zaščiti pravic in koristi stranke,
• konstruktivnih notranjih odnosih,
• preprečevanju nasprotij interesov,
• preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma,
• varovanju ljudi in premoženja,
• varovanju poslovne tajnosti, informacij in osebnih podatkov,
• skladnemu poslovanju,
• visokim delovnim standardom,
• prepovedovanju podkupovanja in omejevanju sprejemanja ter dajanja daril,
• preprečevanju notranjih prevar ter
• družbeni in okoljski odgovornosti.
Temeljne vrednote, ki so skupne vsem zaposlenim in jih dosledno spoštujemo in, prispevajo k utrjevanju takšne
organizacijske kulture, ki na prvo mesto postavlja neoporečno poslovanje in zavedanje, da je Skupina GB lahko
dolgoročno uspešna samo ob spoštovanju visokih strokovnih in etičnih meril poslovanja.
Zaposleni v Skupini Gorenjske banke smo zavezani naslednjim temeljnim vrednotam:
• Odgovornost
Za svoje odločitve, dejanja in rezultate smo vedno znova pripravljeni prevzeti odgovornost. Delujemo namreč v želji po
najboljših rešitvah za posameznika, družbo in naravo.
• Odličnost
Izhajamo iz navdušenja nad opravljanjem poslanstva, zato s svojo vdanostjo navdihujemo tudi druge. V odličnost nas
vodita doseganje in preseganje pričakovanj.
• Inovativnost
Uporabniška izkušnja predstavlja jedro našega zanimanja. Kajti zavedamo se, da lahko le na ta način v iskanje naprednih
rešitev in nadaljnji razvoj vključujemo inovativnost.
• Predanost
Do vsakogar, ki v nas najde zanesljivega partnerja, čutimo predanost. S tem namenom ohranjamo prostor, v katerem
prevladujejo spoštovanje, zaupanje, spodbuda in odkrita komunikacija.
• Zaupanje
V ospredje postavljamo zaupanje. Kajti pripravljeni smo prisluhniti tako strankam kot zaposlenim, saj verjamemo, da je
ključ uspešnosti v medsebojnem sodelovanju.
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
103
Varovanje ugleda in integritete banke
Pri poslovanju spoštujemo veljavne predpise in pogodbe, sklenjene s strankami. Ravnamo skladno s sprejetimi načeli in
vrednotami ter strategijo, poslovnimi cilji in zavezami banki. S svojim delom in vedenjem ne škodujemo ugledu banke.
Zaščita pravic in koristi stranke
Varujemo pravice in koristi stranke. Ravnanj, ki bi strankam utegnila škoditi, se vzdržimo.
Konstruktivni notranji odnosi
Notranji odnosi temeljijo na medsebojnem zaupanju, spoštovanju in pomoči. Do sodelavcev smo spoštljivi, prijazni in
korektni. Razhajanja v mnenjih in morebitna nesoglasja rešujemo strpno in konstruktivno. Odklanjamo vse oblike
fizičnega ali psihičnega nadlegovanja oziroma trpinčenja.
Obvladovanje nasprotij interesov
Izogibamo se okoliščinam, kjer bi bili naši interesi lahko v nasprotju z interesi banke. Če jih zaznamo, nanje opozorimo
nadrejene in omogočimo ustrezno nadaljnje ukrepanje.
G1- 8 Preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma, uporaba ponarejenih bankovcev in drugih neetičnih
praks
Preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma, uporabe ponarejenih bankovcev in drugih neetičnih praks je
pomembno za delovanje banke, saj zagotavlja skladnost z zakonodajo, krepi zaupanje strank in deležnikov ter ščiti
integriteto finančnega sistema. Banka vzpostavlja sisteme za spremljanje transakcij, prepoznavanje sumljivih aktivnosti
in preverjanje strank, hkrati pa usposablja zaposlene za odkrivanje tveganj. S tem zmanjšuje pravna in finančna tveganja,
ohranja ugled ter podpira trajnostni razvoj in družbeno odgovornost. Področje je urejeno z več internimi akti, v katerih
so definirane zakonske zahteve s tega področja in s področja omejevalnih ukrepov. V banki je organiziran poseben
oddelek, ki upravlja s tveganji ter izvaja svetovalno, nadzorno in izobraževalno funkcijo s tega področja. Za izvajanje
zakonskih zahtev so odgovorni zaposleni, skladno z določili internih aktov. Izvajanje zakonskih zahtev je aplikativno
podprto in se nenehno nadgrajuje. Skupina GB ima postavljene metrike za spremljavo, o katerih se kvartalno poroča
vodstvu in skupini AikGroup, letno pa Banki Slovenije in Uradu za PPDFT RS. Posebno pozornost Skupina GB posveča
izvajanju politike sprejemljivosti strank, s katero so predpisani kriteriji, s katerimi strankami je dovoljeno skleniti
poslovno razmerje z vidika obvaldovanja tveganj PPDFT in omejevalnih ukrepov. Skupina GB je dolžna spremljati
poslovne aktivnosti strank in v primeru, da zazna razloge za sum pranja denarja ali financiranja terorizma posreduje
prijavo sumljive stranke na Urad za PPDFT RS. Podrobnosti s tega področja v tem poročilu ne razkrivamo, saj so zaupne
narave.
Tabela 36: Preprečevanja pranja denarja, financiranje terorizma, uporaba ponarejenih bankovcev in drugih
neetičnih praks v Skupini GB
Tema
Akcijski
ukrepi
Metrika
2025
Cilj
2030
Politika
Preprečevanje
pranja denarja
in financiranja
terorizma
Usposabljanje
zaposlenih
% udeležbe
zaposlenih na
usposabljanjih
100%
novozaposleni,
100 %
obstoječi
zaposleni
100%
Politika za preprečevanje
pranja denarja in
financiranja terorizma
Ponarejeni
bankovci in
druge neetične
prakse
Usposabljanje
zaposlenih
% udeležbe
zaposlenih na
usposabljanjih
86%
zaposlenih
100%
Politika o preprečevanju
goljufij
Strategija upravljanja s
tveganji prevar GBKR
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
104
Tabela 37: Seznam podatkovnih točk iz medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU
Zahteva za
razkritje
Podatk
ovna
točka
Opis
Sklic na SFDR
9
Sklic na steber 3
10
Sklic na uredbo o
referenčnih
vrednostih
11
Sklic na
podnebna
pravila
EU
12
ESRS 2 GOV-1
21(d)
Zastopanost spolov v odborih
Kazalnik št. 13 iz
preglednice 1
Priloge I
Delegirana uredba
Komisije (EU)
2020/1816
13
, Priloga II
ESRS 2 GOV-1
21(e)
Delež neodvisnih članov
upravnega odbora
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II
ESRS 2 GOV-4
30
Izjava o skrbnem pregledu
Kazalnik št. 10 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS 2 SBM-1
40(d)(i
)
Sodelovanje pri dejavnostih,
povezanih s fosilnimi gorivi
Kazalnik št. 4 iz
preglednice 1
Priloge I
Člen 449a
Uredbe (EU)
št. 575/2013;
Izvedbena uredba
Komisije (EU)
2022/2453
14
,
razpredelnica 1
Kvalitativne
informacije o
okoljskem tveganju
in razpredelnica 2
Kvalitativne
informacije o
socialnem tveganju
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II
9
Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo) (UL L 317, 9.12.2019,
str. 1).
10
Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (uredba o kapitalskih
zahtevah) (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
11
Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih
skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
12
Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna
pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
13
Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in
objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 1).
14
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 z dne 30. novembra 2022 o spremembi izvedbenih tehničnih standardov iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/637 glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj
(UL L 324,19.12.2022, str. 1).
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
105
Zahteva za
razkritje
Podatk
ovna
točka
Opis
Sklic na SFDR
9
Sklic na steber 3
10
Sklic na uredbo o
referenčnih
vrednostih
11
Sklic na
podnebna
pravila
EU
12
ESRS 2 SBM-1
40(d)(ii
)
Sodelovanje pri dejavnostih,
povezanih s proizvodnjo
kemikalij
Kazalnik št. 9 iz
preglednice 2
Priloge I
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II
ESRS 2 SBM-1
40(d)(ii
i)
Sodelovanje pri dejavnostih,
povezanih s spornim orožjem
Kazalnik št. 14 iz
preglednice 1
Priloge I
Delegirana uredba (EU)
2020/1818
15
, člen 12(1)
Delegirane uredbe (EU)
2020/1816, Priloga II
ESRS 2 SBM-1
40(d)(iv)
Sodelovanje pri dejavnostih,
povezanih s pridelavo in
proizvodnjo tobaka
Delegirana uredba (EU)
2020/1818, člen 12(1),
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II
ESRS E1-1
14
Načrt za prehod na podnebno
nevtralnost do leta 2050
Uredba (E
U) 2021/1
119,
člen 2(1)
ESRS E1-1
16(g)
Podjetja, izključena iz
referenčnih vrednosti, usklajenih
s Pariškim sporazumom,
odstavek
Člen 449a
Uredbe (EU)
št. 575/2013;
Izvedbena uredba
Komisije (EU)
2022/2453,
predloga 1:
Netrgovalna knjiga –
Prehodnostno
tveganje v zvezi s
podnebnimi
spremembami:
kreditna kakovost
izpostavljenosti po
sektorjih, emisijah in
preostali zapadlosti
Delegirana uredba (EU)
2020/1818, člen 12(1),
točke (d) do (g), in člen
12(2)
ESRS E1-4
34
Cilji glede zmanjšanja emisij TGP
Kazalnik št. 4 iz
preglednice 2
Priloge I
Člen 449a
Uredbe (EU)
št. 575/2013;
Izvedbena uredba
Delegirana
uredba (EU) 2020/1818
, člen 6
15
Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in
referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
106
Zahteva za
razkritje
Podatk
ovna
točka
Opis
Sklic na SFDR
9
Sklic na steber 3
10
Sklic na uredbo o
referenčnih
vrednostih
11
Sklic na
podnebna
pravila
EU
12
Komisije (EU)
2022/2453,
predloga 3:
Netrgovalna knjiga –
Prehodnostno
tveganje v zvezi s
podnebnimi
spremembami: mere
usklajenosti
ESRS E1-5
38
Poraba energije iz fosilnih virov,
razčlenjena po virih (samo
sektorji z velikim vplivom na
okolje)
Kazalnik št. 5 iz
preglednice 1 in
kazalnik št. 5 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS E1-5
37
Poraba
energije in mešanica virov
energije
Kazalnik št. 5 iz
preglednice 1
Priloge I
ESRS E1-5
40
do 43
Energijska intenzivnost,
povezana z
dejavnostmi v podnebnih
sektorjih z
velikim vplivom
Kazalnik št. 6 iz
preglednice 1
Priloge I
ESRS E1-6
44
Bruto emisije TGP obsegov 1, 2
in 3
ter skupne emisije
TGP
Kazalnika št. 1 in 2
iz preglednice 1
Priloge I
Člen 449a Uredbe
(EU) št. 575/2013;
Izvedbena uredba
Komisije (EU)
2022/2453,
predloga 1:
Netrgovalna knjiga –
Prehodnostno
tveganje v zvezi s
podnebnimi
spremembami:
kreditna kakovost
izpostavljenosti po
sektorjih, emisijah in
preostali zapadlosti
Delegirana uredba (EU)
2020/1818, členi 5(1), 6
in 8(1)
ESRS E1-6
53
Intenzivnost bruto emisij
Kazalnik št. 3 iz
Člen 449a
Delegirana
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
107
Zahteva za
razkritje
Podatk
ovna
točka
Opis
Sklic na SFDR
9
Sklic na steber 3
10
Sklic na uredbo o
referenčnih
vrednostih
11
Sklic na
podnebna
pravila
EU
12
do 55
TGP
preglednice 1
Priloge I
Uredbe (EU)
št. 575/2013;
Izvedbena uredba
Komisije (EU)
2022/2453,
predloga 3:
Netrgovalna knjiga –
Prehodnostno
tveganje v zvezi s
podnebnimi
spremembami: mere
usklajenosti
uredba (EU) 2020/1818
, člen 8(1)
ESRS E1-7
56
Odvzemi TGP in
ogljični dobropisi
Uredba (E
U) 2021/1
119,
člen 2(1)
ESRS E1-9
66
Izpostavljenost portfelja
referenčne vrednosti s
podnebjem povezanim fizičnim
tveganjem
Delegirana uredba (EU)
2020/1818, Priloga II;
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II
ESRS E1-9
ESRS E1-9
66(a)
66(c)
Razčlenitev denarnih zneskov po
akutnih in kroničnih fizičnih
tveganjih
Lokacija pomembnih sredstev,
pri katerih obstaja pomembno
fizično tveganje
Člen 449a
Uredbe (EU)
št. 575/2013;
Izvedbena uredba
Komisije (EU)
2022/2453, odstavka
46 in 47; Predloga 5:
Netrgovalna knjiga –
Fizično tveganje v
zvezi s podnebnimi
spremembami:
izpostavljenosti, ki so
predmet fizičnega
tveganja
ESRS E1-9
67(c)
Razčlenitev knjigovodske
vrednosti njegovih
nepremičninskih sredstev glede
na energijske razrede
Člen 449a
Uredbe (EU)
št. 575/2013;
Izvedbena uredba
Komisije (EU)
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
108
Zahteva za
razkritje
Podatk
ovna
točka
Opis
Sklic na SFDR
9
Sklic na steber 3
10
Sklic na uredbo o
referenčnih
vrednostih
11
Sklic na
podnebna
pravila
EU
12
2022/2453, odstavek
34; Predloga 2:
Netrgovalna knjiga –
Prehodnostno
tveganje v zvezi s
podnebnimi
spremembami:
krediti, zavarovani z
nepremičninami –
energijska
učinkovitost
zavarovanja s
premoženjem
ESRS E1-9
69
Stopnja izpostavljenosti portfelja
priložnostim v zvezi s podnebjem
Delegirana uredba (EU)
2020/1818, Priloga II
ESRS E2-4
28
Količina vsakega onesnaževala iz
Priloge II k uredbi o Evropskem
registru izpustov in prenosov
onesnaževal (Evropski register
izpustov in prenosov
onesnaževal), izpuščenega v
zrak, vodo in tla
Kazalnik št. 8 iz
preglednice 1
Priloge I, kazalnik
št. 2 iz
preglednice 2
Priloge I, kazalnik
št. 1 iz
preglednice 2
Priloge I, kazalnik
št. 3 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS E3-1
9
Vodni in morski viri
Kazalnik št. 7 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS E3-1
13
Namenska politika
Kazalnik št. 8 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS E3-1
14
Trajnostni oceani in morja
Kazalnik št. 12 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS E3-4
28(c)
Skupna količina reciklirane in
ponovno uporabljene vode
Kazalnik št. 6.2 iz
preglednice 2
Priloge I
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
109
Zahteva za
razkritje
Podatk
ovna
točka
Opis
Sklic na SFDR
9
Sklic na steber 3
10
Sklic na uredbo o
referenčnih
vrednostih
11
Sklic na
podnebna
pravila
EU
12
ESRS E3-4
29
Skupna poraba vode v m
3
na
neto prihodke iz lastnih
dejavnosti
Kazalnik št. 6.1 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS 2 – IRO-1
– E4
16(a),
točka
(i)
Kazalnik št. 7 iz
preglednice 1
Priloge I
ESRS 2 – IRO-1
– E4
16(b)
Kazalnik št. 10 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS 2 – IRO-1
– E4
16(c)
Kazalnik št. 14 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS E4-2
24(b)
Trajnostne prakse ali politike v
zvezi z zemljišči/kmetijstvom
Kazalnik št. 11 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS E4-2
24(c)
Trajnostne prakse ali politike v
zvezi z oceani/morji
Kazalnik št. 12 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS E4-2
24(d)
Politike za obravnavanje krčenja
gozdov
Kazalnik št. 15 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS E5-5
37(d)
Nereciklirani odpadki
Kazalnik št. 13 iz
preglednice 2
Priloge I
ESRS E5-5
39
Nevarni odpadki in radioaktivni
odpadki
Kazalnik št. 9 iz
preglednice 1
Priloge I
ESRS 2 – SBM-3
– S1
14(f)
Tveganje incidentov prisilnega
dela
Kazalnik št. 13 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS 2 – SBM-3
– S1
14(g)
Tveganje incidentov dela otrok
Kazalnik št. 12 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S1-1
20
Zaveze glede politike za področje
človekovih pravic
Kazalnik št. 9 iz
preglednice 3 in
kazalnik št. 11 iz
preglednice 1
Priloge I
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
110
Zahteva za
razkritje
Podatk
ovna
točka
Opis
Sklic na SFDR
9
Sklic na steber 3
10
Sklic na uredbo o
referenčnih
vrednostih
11
Sklic na
podnebna
pravila
EU
12
ESRS S1-1
21
Politike skrbnega pregleda glede
vprašanj, ki jih obravnavajo
temeljne konvencije
Mednarodne organizacije dela 1
do 8
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II
ESRS S1-1
22
Postopki in ukrepi za
preprečevanje trgovine z ljudmi
Kazalnik št. 11 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S1-1
23
Politika ali sistem upravljanja za
preprečevanje nezgod na
delovnem mestu
Kazalnik št. 1 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S1-3
32(c)
Mehanizmi za obravnavanje
pritožb
Kazalnik št. 5 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S1-14
88(b)
in (c)
Število smrtnih žrtev ter število
in stopnja nezgod, povezanih z
delom
Kazalnik št. 2 iz
preglednice 3
Priloge I
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II
ESRS S1-14
88(e)
Število izgubljenih dni zaradi
poškodb, nezgod, smrtnih žrtev
ali bolezni
Kazalnik št. 3 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S1-16
97(a)
Neprilagojena plačna vrzel
Kazalnik št. 12 iz
preglednice 1
Priloge I
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II
ESRS S1-16
97(b)
Pretirana plača izvršnega
direktorja
Kazalnik št. 8 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S1-17
103(a)
Incidenti diskriminacije
Kazalnik št. 7 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S1-17
104(a)
Nespoštovanje vodilnih načel ZN
o podjetništvu in človekovih
pravicah ter OECD
Kazalnik št. 10 iz
preglednice 1 in
kazalnik št. 14 iz
preglednice 3
Priloge I
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II;
Delegirana uredba (EU)
2020/1818, člen 12(1)
ESRS 2 – SBM-3
– S2
11(b)
Veliko tveganje dela otrok ali
prisilnega dela v vrednostni
verigi
Kazalnika št. 12
in 13 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S2-1
17
Zaveze glede politike za področje
človekovih pravic
Kazalnik št. 9 iz
preglednice 3 in
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
111
Zahteva za
razkritje
Podatk
ovna
točka
Opis
Sklic na SFDR
9
Sklic na steber 3
10
Sklic na uredbo o
referenčnih
vrednostih
11
Sklic na
podnebna
pravila
EU
12
kazalnik št. 11 iz
preglednice 1
Priloge I
ESRS S2-1
18
Politike v zvezi z delavci v
vrednostni verigi
Kazalnika št. 11
in 4 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S2-1
19
Nespoštovanje vodilnih načel ZN
o podjetništvu in človekovih
pravicah ter smernic OECD
Kazalnik št. 10 iz
preglednice 1
Priloge I
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II;
Delegirana uredba (EU)
2020/1818, člen 12(1)
ESRS S2-1
19
Politike skrbnega pregleda glede
vprašanj, ki jih obravnavajo
temeljne konvencije
Mednarodne organizacije dela 1
do 8
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II
ESRS S2-4
36
Težave in incidenti v zvezi s
človekovimi pravicami, povezani
z višjim in nižjim delom njegove
vrednostne verige
Kazalnik št. 14 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S3-1
16
Zaveze glede politike za področje
človekovih pravic
Kazalnik št. 9 iz
preglednice 3
Priloge I in
kazalnik št. 11 iz
preglednice 1
Priloge I
ESRS S3-1
17
Nespoštovanje vodilnih načel ZN
o podjetništvu in človekovih
pravicah, načel MOD in/ali
smernic OECD
Kazalnik št. 10 iz
preglednice 1
Priloge I
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II;
Delegirana uredba (EU)
2020/1818, člen 12(1)
ESRS S3-4
36
Težave in incidenti v zvezi s
človekovimi pravicami
Kazalnik št. 14 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS S4-1
16
Politike v zvezi s potrošniki in
končnimi uporabniki
Kazalnik št. 9 iz
preglednice 3 in
kazalnik št. 11 iz
preglednice 1
Priloge I
ESRS S4-1
17
Nespoštovanje vodilnih načel ZN
Kazalnik št. 10 iz
Delegirana uredba (EU)
Gorenjska banka d. d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj
112
Zahteva za
razkritje
Podatk
ovna
točka
Opis
Sklic na SFDR
9
Sklic na steber 3
10
Sklic na uredbo o
referenčnih
vrednostih
11
Sklic na
podnebna
pravila
EU
12
o podjetništvu in človekovih
pravicah ter smernic OECD
preglednice 1
Priloge I
2020/1816, Priloga II;
Delegirana uredba (EU)
2020/1818, člen 12(1)
ESRS S4-4
35
Težave in incidenti v zvezi s
človekovimi pravicami
Kazalnik št. 14 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS G1-1
10(b)
Konvencija Združenih narodov
proti korupciji
Kazalnik št. 15 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS G1-1
10(d)
Zaščita žvižgačev
Kazalnik št. 6 iz
preglednice 3
Priloge I
ESRS G1-4
24(a)
Denarne kazni za kršitve
zakonodaje o korupciji in
podkupovanju
Kazalnik št. 17 iz
preglednice 3
Priloge I
Delegirana uredba (EU)
2020/1816, Priloga II
ESRS G1-4
24(b)
Standardi za boj proti korupciji in
podkupovanju
Kazalnik št. 16 iz
preglednice 3
Priloge I
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA delničarju družbe GORENJSKA BANKA d.d.,
KRANJ
Tel: +386 1 53 00 920
@: info@bdo.si
www.bdo.si
BDO Revizija d.o.o.
Cesta v Mestni log 1
1000 Ljubljana, Slovenija
POROČILO
NEODVISNEGA
REVIZORJA
delničarju družbe GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ
POROČILO
O
REVIZIJI
LOČENIH
IN
KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH
IZKAZOV
Mnenje
Revidirali smo ločene računovodske izkaze družbe GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ (»Družba«) in konsolidirane
računovodske izkaze družbe GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ in njenih odvisnih družb (»Skupina«), ki vključujejo
ločen in konsolidiran izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2025, ločen in konsolidiran izkaz poslovnega
izida, ločen in konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa, ločen in konsolidiran izkaz sprememb lastniškega
kapitala ter ločen in konsolidiran izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto, in pojasnila k ločenim in konsolidiranim
računovodskim izkazom, vključno s pomembnimi informacijami o računovodskih usmeritvah.
Po našem mnenju priloženi ločeni in konsolidirani računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno
predstavljajo finančni položaj Družbe in Skupine na dan 31. decembra 2025 ter njuno finančno uspešnost in denarne
tokove za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela
Evropska unija (»MSRP kot jih je sprejela EU«).
Podlaga za mnenje
Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja (»MSR«) in Uredbo (EU) št. 537/2014
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov
javnega interesa (»Uredba«). Naša odgovornost na podlagi teh pravil je opisana v tem poročilu v odstavku
Revizorjeva odgovornost za revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov. V skladu s Mednarodnim
kodeksom etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal
Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (»Kodeks IESBA«) ter etičnimi zahtevami,
ki se nanašajo na revizijo računovodskih izkazov subjektov javnega interesa v Sloveniji, potrjujemo svojo
neodvisnost od Družbe in Skupine in, da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in
Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostni in ustrezni kot osnova za naše mnenje.
Ključne revizijske zadeve
Ključne revizijske zadeve so tiste, ki so bile po naši strokovni presoji najpomembnejše pri reviziji ločenih in
konsolidiranih računovodskih izkazov za tekoče poslovno leto. Te zadeve so bile obravnavane v okviru revizije
ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov kot celote in pri oblikovanju našega mnenja o njih in ne podajamo
ločenega mnenja o teh zadevah.
Oslabitve kreditov strankam, ki niso banke (pričakovane kreditne izgube) v Ločenih in konsolidiranih izkazih
V ločenih računovodskih izkazih so krediti strankam, ki niso banke, na dan 31.12.2025 znašali 1.930.478 tisoč EUR
(31.12.2024: 1.690.338 tisoč EUR) in v konsolidiranih računovodskih izkazih 1.918.399 tisoč EUR (31.12.2024:
1.677.790 tisoč EUR). Od tega je znašal bruto znesek kreditov na dan 31.12.2025 v ločenih računovodskih izkazih
1.958.093 tisoč EUR (31.12.2024: 1.721.405 tisoč EUR) in v konsolidiranih računovodskih izkazih 1.945.995 tisoč
EUR (2024: 1.708.829 tisoč EUR). Skupna pričakovana kreditna izguba na dan 31.12.2025 v ločenih računovodskih
izkazih je znašala 27.615 tisoč EUR (2024: 31.067 tisoč EUR), v konsolidiranih pa 27.596 tisoč EUR (2024: 31.039
tisoč EUR).
Opis ključne revizijske zadeve
Kreditno tveganje predstavlja eno
najpomembnejših vrst finančnih tveganj,
ki sta jim Družba in Skupina
izpostavljeni. Poslovodstvo mora zato
določiti ustrezne metode in modele za
merjenje in upravljanje kreditnega
tveganja, kar predstavlja enega od
najpomembnejših ukrepov za zaščito
kapitala Družbe oz. Skupine. Eno od
ključnih področij presoje poslovodstva
Naš revizijski pristop
Za obvladovanje tveganj, v povezavi s pričakovanim kreditnimi
izgubami pri kreditih strank, ki niso banke in ki so opredeljena kot
ključna revizijska zadeva, smo med drugim oblikovali spodaj
navedene revizijske postopke, s katerimi smo pridobili zadostne
in ustrezne revizijske dokaze za naš zaključek. Pri tem smo se
zanašali tudi splošne kontrole v informacijskem sistemu, ki smo
jih preverili s pomočjo naših veščakov - revizorjev informacijskih
sistemov.
Izvedli smo naslednje revizijske postopke v povezavi z oslabitvami
kreditov:
Družbe in Skupine v okviru upravljanja
tveganj je ustrezna določitev oslabitev
za pričakovane kreditne izgube za kredite
strankam, ki niso banke. Oslabitev
kreditov je računovodska ocena, pri
čemer so predvsem predpostavke,
uporabljene v modelu slabitve, podvržene
subjektivni presoji poslovodstva. Zaradi
navedenega ter dejstva, da so krediti
strankam, ki niso banke pomembni z
vidika računovodskih izkazov ter da
oslabitve temeljijo na kompleksnem
modelu, smo oslabitve kreditov strankam,
ki niso banke, in sicer tako skupinske kot
individualne oslabitve, določili kot ključno
revizijsko zadevo.
Poslovodstvo pri presoji časovne
komponente in višine oslabitev za
pričakovane kreditne izgube kreditov do
strank, ki niso banke, izvaja pomembno
presojo na naslednjih področjih:
- uporaba preteklih podatkov v
postopku določanja parametrov
tveganja;
-
ocenjevanje kreditnega tveganja v
zvezi z izpostavljenostjo;
- presoja pomembnosti naknadnih
sprememb kreditnega tveganja za
ugotavljanje, ali je prišlo do
pomembnega povečanja kreditnega
tveganja, ki vodi do sprememb pri
razvrščanju po skupinah in
zahtevanega merjenja pričakovanih
kreditnih izgub za vseživljenjsko
obdobje;
- presoja
glede
pričakovanih
prihodnjih denarnih tokov iz
poslovanja;
-
vrednotenje zavarovanj in
ocenjevanje obdobja realizacije pri
posamično
ocenjenih
izpostavljenostih s poslabšano
kreditno kakovostjo.
Poslovodstvo je zagotovilo dodatne
informacije o oslabitvah kreditov v
pojasnilih k računovodskim izkazom 2.2.5
- Oslabitev finančnih instrumentov, 5.6 -
Krediti strankam, ki niso banke, merjeni
po odplačni vrednosti, 4.15 - Oslabitve
ter 7.1 - Kreditno tveganje.
- pregledali smo metodologijo, vezano na pripoznavanje
oslabitev za pričakovane kreditne izgube in primerjali
sprejeto metodologijo z zahtevami MSRP 9;
- pridobili
smo
podlage
in utemeljitve za
prilagoditve
predpostavk, ki sta jih Družba in Skupina dodatno
upoštevali v
modelu slabitve v
tekočem letu
v
luči
trenutnih makroekonomskih razmer, t. i. novih tveganj in
napovedi ter presodili, ali so prilagoditve zadostne in
utemeljene;
- pridobili smo razumevanje kontrolnega okolja in notranjih
kontrol, ki jih poslovodstvo izvaja pri merjenju oslabitev
za pričakovane kreditne izgube;
- ovrednotili smo zasnove za pregled in izvajanje opredeljenih
notranjih kontrol, ki so pomembne za postopek merjenja
oslabitev za pričakovane kreditne izgube;
- testirali smo vpeljavo in delovanje identificiranih pomembnih
notranjih kontrol na področju merjenja oslabitev in sicer
predvsem prehodov med skupinami in določanju bonitetnih
ocen fizičnim osebam;
-
ocenili in testirali smo kakovost preteklih podatkov,
uporabljenih pri določanju parametrov tveganja;
- razčlenili smo finančno postavko krediti strankam, ki niso
banke na podlagi razvrščanja po skupinah (skupina 1, 2, 3)
z namenom
izbire vzorca.
V 3.
skupino
so
razvrščeni
individualno obravnavani krediti. Merila za razvrščanje so
med drugim vključevala oceno kreditnega tveganja stranke,
tveganja panoge, število dni zapadlosti in druge kriterije;
- preverili smo matematično točnost izračuna skupinskih
oslabitev;
- preverili smo popolnost
podatkov,
ki
vstopajo
v izračun
skupinskih oslabitev;
- na vzorcu kreditov smo testirali skladnost bonitetne ocene z
notranjimi pravili Družbe in Skupine ter ugotavljanje
pomembnega povečanja kreditnega tveganja;
- preverili smo pravilnost uporabe predpostavk, vključno z v
prihodnost usmerjenimi informacijami, v izračunu skupinskih
oslabitev;
- preverili smo podatke o pripoznavanju in merjenju oslabitev
za pričakovane kreditne izgube na vzorcu individualno
ocenjenih slabih kreditov, razporejenih v 3. skupino, kar je
zajemalo:
i.
oceno finančnega položaja in uspešnosti
kreditojemalca po najnovejših bonitetnih poročilih
ter razpoložljivih informacijah;
ii.
kritično presojo predpostavk in presoj, uporabljenih
pri izračunu in merjenju pričakovanih prihodnjih
denarnih tokov iz poslovanja ob upoštevanju
finančnega stanja in uspešnosti kreditojemalca;
iii.
kritično presojo in pregled ocenjene vrednosti
zavarovanja ter ocenjeno obdobje do unovčitve
zavarovanja kot tudi pravne dogovore, podlage ter
drugo dokumentacijo iz katere izhaja pravna pravica
nad zavarovanjem in obstoj zavarovanja;
iv.
kritično oceno diskontnih stopenj, uporabljenih pri
oceni
pričakovanih denarnih tokov iz poslovanja
in/ali zavarovanj;
v. preračun pričakovanih kreditnih izgub z uporabo
pregledanih predpostavk.
-
pregledali smo razkritja v letnem poročilu v zvezi s krediti
in oslabitvami, predvsem z vidika zahtev MSRP 7 -
Finančni inštrumenti: razkritja.
Prihodki iz obresti kreditov. merjenih po odplačni vrednosti v ločenih in konsolidiranih izkazih
Prihodki iz obresti so v ločenih računovodskih izkazih za leto 2025 znašali 101.938 tisoč EUR (2024: 115.174 tisoč
EUR), od tega prihodki iz obresti kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 97.912 tisoč EUR (2024: 109.598 tisoč
EUR). Prihodki iz obresti v konsolidiranih računovodskih izkazih so za leto 2025 znašali 101.481 tisoč EUR (2024:
114.833 tisoč EUR), od tega prihodki iz obresti kreditov 97.455 tisoč EUR (2024: 109.257 tisoč EUR).
Opis ključne reviziiske zadeve Naš revizijski pristop
Prihodki od obresti kreditov, merjenih po
odplačni vrednosti (v nadaljevanju »
obresti od kreditov«), so kij učna
postavka v izkazu poslovnega izida.
Njihovo pripoznanje ter posledično
točnost, obstoj in popolnost izkazanih
zneskov, je v veliki meri odvisno od
vzpostavljenih in delujočih splošnih
kontrol v informacijskem sistemu, tako z
vidika upravljanja s pooblastili kot
upravljanja s spremembami. Delujoče
splošne kontrole v informacijskem
sistemu ter druge notranje kontrole,
vzpostavljene za zagotavljanje točnosti
in popolnosti vhodnih podatkov, so
temelj za pravilno pripoznane prihodke iz
obresti.
Zaradi pomembnosti zneska ter tveganj,
povezanih z nedelovanjem splošnih
kontrol v informacijskem sistemu, smo
pripoznavanje obresti izpostavili kot
ključno revizijsko zadevo.
Poslovodstvo je zagotovilo dodatne
informacije o pripoznanju prihodkov od
obresti v pojasnilih k računovodskim
izkazom 2.6 - Prihodki in odhodki za
obresti in 4.1 - Čiste obresti.
Za obvladovanje tveganj, povezanih s pripoznanjem prihodkov iz
obresti od kreditov, ki so opredeljena kot ključna revizijska
zadeva, smo med drugim oblikovali spodaj navedene revizijske
postopke, s katerimi smo pridobili zadostne in ustrezne revizijske
dokaze za naš zaključek. Pri tem smo želeli pridobiti visoko
stopnjo zagotovila v delovanje notranjih kontrol na področju
pripoznavanja prihodkov iz obresti od kreditov kot tudi
informacijskega sistema oz. programske podpore, ki jo Družba in
Skupina uporabljata v procesu pripoznavanja prihodkov iz obresti
od kreditov. Del postopkov smo tako opravili revizorji
računovodskih izkazov, del, splošne kontrole v informacijskem
sistemu, pa naši veščaki - revizorji informacijskih sistemov.
Med drugim smo izvedli smo naslednje revizijske postopke:
- seznanili smo se s kontrolnim okoljem in s kontrolami,
vpeljanimi v procesu pripoznavanja prihodkov iz obresti od
kreditov in ocenili njihovo zasnovo;
- preizkusili smo zasnovo in učinkovitost delovanja
vzpostavljenih kontrol na področjih upravljanja s
spremembami in upravljanja s pooblastili v informacijskih
sistemih, vpeljanih v proces pripoznavanja prihodkov iz
obresti od kreditov. Pri tem smo preverili, ali lahko samo
določeni uporabniki ustvarijo, spremenijo ali izbrišejo
uporabniške račune ter kako je vzpostavljen nadzor nad
dostopi, prav tako pa tudi ali so spremembe programskih
rešitev ustrezno načrtovane, odobrene in izvedene;
- na podlagi ugotovitev, vezanih na zgoraj navedene postopke,
smo testirali aplikativno kontrolo, ki zagotavlja točnost
izračunanih obresti iz kreditov;
- na podlagi ugotovitev, vezanih na delovanje splošnih kontrol
v informacijskih sistemih, smo preverili kontrolo, ki
zagotavlja popolnost obračunanih obresti od kreditov;
-
na vzorcu kreditov fizičnih in pravnih oseb ter sklenjenih
leasing pogodb smo preverili notranjo kontrolo, ki se vrši z
namenom potrditi, da so bile uporabljene prave obrestne
mere;
-
na vzorcu kreditov iz skupine 3 smo preverili pravilnost
obračuna obresti, pri kreditih iz skupine 1 in 2 pa smo
preverili aplikativno kontrolo v zvezi z načinom
obračunavanja obresti;
- izvedli smo analitične postopke, ki so potrdili točnost,
popolnost in obstoj pripoznanih obresti iz kreditov;
- pregledali smo razkritja v letnem poročilu, ki jih v zvezi s
prihodki iz obresti od
kreditov zahtevajo relevantni
računovodski standardi.
Prihodki iz opravnin v zvezi s posli za lasten račun v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih
Prihodki iz opravnin v zvezi s posli za lasten račun so v ločenih računovodskih izkazih za leto 2025 znašali 23.247
tisoč EUR (2024: 19.950 tisoč EUR). Prihodki iz opravnin v zvezi s posli za lasten račun v konsolidiranih
računovodskih izkazih so za leto 2025 znašali 23.766 tisoč EUR (2024: 20.042 tisoč EUR).
Opis ključne reviiijske zadeve Naš revizijski pristop
Prihodki iz opravnin v zvezi s posli za
lasten račun so ena od ključnih postavk v
izkazu poslovnega izida. Napačno
vnesene tarife lahko pomembno vplivajo
na računovodske izkaze Družbe in
Skupine, poleg tega gre za izjemno veliko
število transakcij z majhnimi zneski.
Njihovo pripoznanje ter posledično
točnost, obstoj in popolnost izkazanih
zneskov, je v veliki meri odvisno od
vzpostavljenih in delujočih splošnih
kontrol v informacijskem sistemu, tako z
vidika upravljanja s pooblastili kot
upravljanja s spremembami. Delujoče
splošne kontrole v informacijskem
sistemu ter druge notranje kontrole,
vzpostavljene za zagotavljanje točnosti
in popolnosti vhodnih podatkov, so
temelj za pravilno pripoznane prihodke
od opravnin.
Zaradi pomembnosti zneska ter tveganj,
povezanih z nedelovanjem splošnih
kontrol v informacijskem sistemu, smo
pripoznavanje prihodkov od opravnin v
zvezi s posli za lasten račun izpostavili kot
ključno revizijsko zadevo.
Poslovodstvo je zagotovilo dodatne
informacije o pripoznanju prihodkov od
obresti v pojasnilih k računovodskim
izkazom 2.7 - Prihodki in odhodki za
opravnine in 4.3 - Čiste opravnine.
Za obvladovanje tveganj, povezanih s pripoznanjem prihodkov iz
opravnin, ki so opredeljena kot ključna revizijska zadeva, smo med
drugim oblikovali spodaj navedene revizijske postopke, s katerimi
smo pridobili zadostne in ustrezne revizijske dokaze za naš
zaključek. Pri tem smo želeli pridobiti visoko stopnjo zagotovila v
delovanje notranjih kontrol na področju pripoznavanja prihodkov
od opravnin kot tudi informacijskega sistema oz. programske
podpore, ki jo Družba in Skupina uporabljata v procesu
pripoznavanja prihodkov iz opravnin. Del postopkov smo tako
opravili revizorji računovodskih izkazov, del, splošne kontrole v
informacijskem sistemu, pa naši veščaki - revizorji informacijskih
sistemov.
Izvedli smo med drugim naslednje revizijske postopke:
- seznanili smo se s kontrolnim okoljem in s kontrolami, vpeljanimi
v procesu pripoznavanja prihodkov iz opravnin in ocenili njihovo
zasnovo;
- preizkusili smo zasnovo in učinkovitost delovanja vzpostavljenih
kontrol na področjih upravljanja s spremembami in upravljanja s
pooblastili v informacijskih sistemih, vpeljanih v proces
pripoznavanja prihodkov iz opravnin. Pri tem smo preverili, ali
lahko samo določeni uporabniki ustvarijo, spremenijo ali izbrišejo
uporabniške račune ter kako je vzpostavljen nadzor nad dostopi,
prav tako pa tudi ali so spremembe programskih rešitev ustrezno
načrtovane, odobrene in izvedene;
- na podlagi ugotovitev, vezanih na zgoraj navedene postopke,
smo testirali aplikativno kontrolo, ki zagotavlja točnost in
popolnost obračunanih provizij za vodenje TRR fizičnim osebam;
- preverili smo, da so bile spremembe tarif pri pravnih in fizičnih
osebah v letu 2025 v informacijskem sistemu uporabljene
skladno s sklepi poslovodstva;
- na vzorcu smo preverili notranjo kontrolo, s katero se preverja,
da so bili mesečni obračuni opravnin pravnim osebam točni in
popolni;
- izvedli smo analitične postopke, s katerimi smo potrdili točnost,
popolnost in obstoj pripoznanih prihodkov iz opravnin;
- na vzorcu smo opravili test podatkov prihodkov iz opravnin, s
katerim smo potrdili točnost in obstoj pripoznanih prihodkov od
opravnin;
-
pregledali smo razkritja v letnem poročilu, ki jih v zvezi s
prihodki iz opravnin zahtevajo relevantni računovodski
standardi.
Druge informacije
Za druge informacije je odgovorno poslovodstvo. Druge informacije obsegajo poslovno poročilo, ki je sestavni
del letnega poročila Družbe in Skupine, vendar ne vključujejo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov in
našega revizorjevega poročila o njih. Druge informacije smo pridobili pred datumom revizorjevega poročila razen
poročila nadzornega sveta, ki bo na voljo pozneje.
Naše mnenje o ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih se ne nanaša na druge informacije in o njih ne
izražamo nobene oblike zagotovila.
V povezavi z opravljeno revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov je naša odgovornost prebrati druge
informacije in pri tem presoditi ali so druge informacije pomembno neskladne z ločenimi in konsolidiranimi
računovodskimi izkazi, zakonskimi zahtevami ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali se kako
drugače kažejo kot pomembno napačne. Če na podlagi opravljenega dela zaključimo, da obstaja pomembno
napačna navedba drugih informacij, moramo o takih okoliščinah poročati.
V zvezi s tem na podlagi opisanih postopkov poročamo, da:
• so druge informacije v vseh pomembnih pogledih usklajene z revidiranimi ločenimi in konsolidiranimi
računovodskimi izkazi;
• so druge informacije, razen konsolidiranega poročila o trajnostnosti, o katerem smo dne 27. februarja 2026
izdali ločeno poročilo o omejenem zagotovilu, pripravljene v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi; ter
• na podlagi poznavanja in razumevanja Družbe in Skupine in njunega okolja, ki smo ju pridobili med revizijo,
v zvezi z drugimi informacijami nismo ugotovili bistveno napačnih navedb.
Odgovornost poslovodstva in nadzornega sveta za ločene in konsolidirane računovodske izkaze
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh ločenih in konsolidiranih računovodskih
izkazov v skladu z MSRP kot jih je sprejela Evropska unija in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z
odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov, ki ne
vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
Poslovodstvo je pri pripravi ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov Družbe in Skupine odgovorno za oceno
njune sposobnosti, da nadaljujeta kot delujoče podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem in uporabo
predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje, razen če namerava poslovodstvo Družbo oziroma
Skupino likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali če nima druge možnosti, kot da napravi eno ali drugo.
Nadzorni svet je odgovoren za nadzorovanje postopka računovodskega poročanja Družbe in Skupine.
Revizorjeva odgovornost za revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov
Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so ločeni in konsolidirani računovodski izkazi kot celota
brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje.
Sprejemljivo zagotovilo je visoka stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z
MSR-ji in Uredbo, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz
prevare ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamič ali skupaj, vplivajo na
gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh računovodskih izkazov.
Med izvajanjem revidiranja v skladu z MSR-ji uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost.
Prav tako:
-
prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v ločenih in konsolidiranih računovodskih
izkazih, bodisi zaradi napake ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena
tveganja ter pridobimo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje.
Tveganje, da ne bi odkrili pomembno napačne navedbe, ki je posledica prevare, je višje kot tveganje, ki je
posledica napake, saj prevara lahko vključuje skrivno dogovarjanje, ponarejanje, namerne opustitve,
napačne predstavitve ali izogibanje notranjim kontrolam;
-
pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnih za revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih
izkazov, z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom
izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih kontrol Družbe in Skupine;
-
ovrednotimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z
njimi povezanih razkritij, ki jih je pripravilo poslovodstvo;
- na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov ali okoliščin, ki
zbujajo dvom v sposobnost Družbe in Skupine, da nadaljujeta kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o
ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujočega podjetja, kot podlage računovodenja. Če
sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna
razkritja v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje.
Revizorjevi sklepi temeljijo na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila.
Vendar pa kasnejši dogodki ali okoliščine lahko povzročijo prenehanje Družbe in Skupine kot delujočega
podjetja;
-
ovrednotimo celotno predstavitev, strukturo in vsebino ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov
vključno z razkritji, in ali ločeni in konsolidirani računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke
na način, da je dosežena poštena predstavitev.
- pridobimo
zadostne
in
ustrezne
revizijske
dokaze
o finančnih informacijah
družb oziroma
poslovnih
aktivnostih v Skupini, da bi lahko izrazili mnenje o konsolidiranih računovodskih izkazih. Odgovorni smo za
usmerjanje, nadzor in izvedbo revizije Skupine. Revizijsko mnenje je izključno naša odgovornost.
S pristojnimi za upravljanje med drugim razpravljamo o načrtovanem obsegu in časovnem načrtu revidiranja in
bistvenih revizijskih ugotovitvah vključno z bistvenimi pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih ugotovili
med revizijo.
Pristojnim za upravljanje tudi zagotovimo izjavo, da smo izpolnili ustrezne etične zahteve glede neodvisnosti in
z njimi razpravljamo o vseh razmerjih in drugih zahtevah, za katere se lahko upravičeno domneva, da vplivajo
na našo neodvisnost, in kadar je to primerno, o ukrepih, sprejetih za odpravo nevarnosti ali uporabljenih
varovalih.
Izmed vseh zadev, o katerih smo razpravljali s pristojnimi za upravljanje, določimo tiste zadeve, ki so bile pri reviziji
ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov v tekočem obdobju najpomembnejše in so zato ključne revizijske
zadeve. Te zadeve opišemo v revizorjevem poročilu, razen če zakon ali predpis preprečujeta javno razkritje teh
zadev, ali kadar se v izjemno redkih okoliščinah odločimo, da zadev ne sporočimo v poročilu, ker utemeljeno
pričakujemo, da bi bile škodljive posledice takega ravnanja večje od javne koristi takšnega sporočanja.
POROČILO
O
DRUGIH
ZAKONSKIH
IN
REGULATORNIH
ZAHTEVAH
Potrdilo revizijski komisiji
Potrjujemo, da je revizorjevo mnenje, vključeno v to revizorjevo poročilo, skladno z dodatnim poročilom
revizijski komisiji.
Prepovedane storitve
Potrjujemo, da za družbo GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ in njene odvisne družbe nismo izvajali storitev iz
prvega odstavka 5. člena Uredbe 537/2014, revizijska družba pa je izpolnjevala zahteve po neodvisnosti pri
revidiranju.
Druge storitve revizijske družbe
Revizijska družba za družbo GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ in njene odvisne družbe poleg revidiranja
računovodskih izkazov in konsolidiranega poročila o trajnostnosti ni opravljala nobenih drugih storitev, razen
tistih, ki so razkrite v letnem poročilu.
Imenovanje revizorja, trajanje posla in odgovorni pooblaščeni revizor
Revizijska družba BDO Revizija d.o.o. je bila imenovana na skupščini družbe GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ dne
26. oktobra 2023, predsednica nadzornega sveta pa je pogodbo o revidiranju podpisala dne 10. novembra 2023.
Pogodba je sklenjena za obdobje 3 let. Obvezno revizijo računovodskih izkazov družbe opravljamo nepretrgoma
od 31. julija 2020.
V imenu revizijske družbe BDO Revizija d.o.o. je za opravljeno revizijo odgovorna pooblaščena revizorka Maruša
Hauptman.
Ljubljana, 27. februar 2026
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA O
TRAJNOSTNEM POROČILU delničarju družbe
GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ
Tel: +386 1 53 00 920
@: info@bdo.si
www.bdo.si
BDO Revizija d.o.o.
Cesta v Mestni log 1
1000 Ljubljana, Slovenija
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA O OMEJENEM ZAGOTOVILU GLEDE
KONSOLIDIRANEGA POROČILA O TRAJNOSTNOSTI
Delničarju družbe GORENJSKA BANKA d.d., Kranj
Opravili smo posel dajanja omejenega zagotovila glede Konsolidiranega poročila o trajnostnosti skupine
GORENJSKA BANKA d.d., Kranj (v nadaljevanju »Skupina«), vključenega v poslovno poročilo Skupine za leto, ki
se je končalo na dan 31. decembra 2025 in za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025 (v nadaljevanju:
Konsolidirano poročilo o trajnostnosti).
Opredelitev uporabljenih sodil
Konsolidirano poročilo o trajnostnosti je pripravilo poslovodstvo Skupine, da bi zadostilo zahtevam 70.c in 70.č
člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki implementira 29(a) člen Direktive EU 2013/34/EU, vključno s:
•
skladnostjo z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti, uvedenimi z Delegirano uredbo Komisije (EU)
2023/2772 z dne 31. julija 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede
standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS), vključno s tem, da je postopek, ki ga je izvedla Skupina za
identifikacijo informacij, poročanih v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti (Postopek), v skladu z opisom v
pojasnilu Splošna razkritja (ESRS 2) - IRO-1;
•
skladnostjo razkritij v poglavju EU Taksonomija v okviru okoljskega dela Konsolidiranega poročila o
trajnostnosti z 8. členom Uredbe EU 2020/852 (Uredba o taksonomiji); in
•
skladnostjo z zahtevami glede priprave Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v skladu z 58. členom ZGD-1,
ki zahteva, da Skupina pripravi Konsolidirano poročilo o trajnostnosti v enotni elektronski obliki, kot jo določa
3. člen Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. Decembra 2018 o dopolnitvi Direktive
2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne
elektronske oblike poročanja (ESEF Uredba).
Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje za Konsolidirano poročilo o
trajnostnosti
Poslovodstvo je odgovorno za oblikovanje in izvajanje postopkov za prepoznavanje informacij, navedenih v
Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti v skladu z ESRS in za razkritje tega Postopka v pojasnilu Splošna razkritja
(ESRS 2) - IRO-1 v Konsolidiranemu poročilu o trajnostnosti. Ta odgovornost vključuje:
•
razumevanje konteksta, v katerem potekajo dejavnosti in poslovni odnosi Skupine, ter pridobivanje
razumevanja prizadetih deležnikov;
•
opredelitev dejanskih in morebitnih vplivov (tako negativnih kot pozitivnih), povezanih z zadevami glede
trajnostnosti, ter tveganj in priložnosti, ki vplivajo ali se lahko razumno pričakuje, da bi lahko vplivali na finančni
položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala Skupine na kratek,
srednji ali dolgi rok;
•
ocenjevanje pomembnosti prepoznanih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z zadevami glede
trajnostnosti, z izbiro in uporabo ustreznih pragov; in
•
uporabo predpostavk, ki so v danih okoliščinah razumne.
Poslovodstvo je nadalje odgovorno za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v skladu s 70.c členom in
70.č členom ZGD-1, ki implementira 29(a) člen Direktive EU 2013/34/EU, vključno s:
•
skladnostjo z ESRS;
•
pripravo razkritij v poglavju Taksonomija v okviru okoljskega dela Konsolidiranega poročila o trajnostnosti
skladno z 8. členom Uredbe Evropske unije št. 2020/852 (»Uredba o taksonomiji«);
•
zasnovo, vzpostavitvijo in vzdrževanjem takšnih notranjih kontrol, za katere poslovodstvo določi, da so
potrebne za omogočanje priprave Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, ki ne vsebuje pomembno napačnih
navedb, bodisi zaradi prevare ali napake; in
•
izbiro in uporabo ustreznih metod poročanja o trajnostnosti ter uporabo predpostavk in ocen v zvezi s
posameznimi razkritji o trajnostnosti, ki so v danih okoliščinah razumne.
BDO Revizija d.o.o., slovenska družba z omejeno odgovornostjo, je članica BDO lnternational Limited, britanske družbe "limfted by guarantee" in je del
mednarodne BDO mreže med seboj neodvisnih družb članic. Okrožno sodišče v Ljubljani, vl.št. 1/26892/00, osnovni kapital: 9.736,66 EUR, matična št.:
5913691, ID št. za DDV: SI94637920.
- 2 -
Poslovodstvo Skupine je odgovorno tudi za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v skladu s tehničnimi
zahtevami, povezanimi z enotno elektronsko obliko, kot določeno v 58. členu ZGD-1 in 3. člena ESEF Uredbe. Ta
odgovornost vključuje zasnovo, vzpostavitev in vzdrževanje takih notranjih kontrol, ki omogočijo pripravo
Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, ki ni pomembno neskladno z zahtevami 58. člena ZGD-1 in 3. člena ESEF
Uredbe.
Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadziranje postopka Skupine za poročanje o trajnostnosti.
Revizorjeva odgovornost za posel omejenega zagotovila
Naša odgovornost je načrtovati in izvesti posel dajanja zagotovil, da pridobimo omejeno zagotovilo o tem, ali
Konsolidirano poročilo o trajnostnosti ne vsebuje pomembno napačnih navedb, bodisi zaradi prevare ali napake,
ter izdati poročilo o omejenem zagotovilu, ki vključuje naš sklep. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare
ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamično ali skupaj vplivajo na
odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi Konsolidiranega poročila o trajnostnosti kot celote.
Kot del posla dajanja omejenega zagotovila v skladu z MSZ 3000 (prenovljen) izvajamo strokovno presojo in
ohranjamo poklicno nezaupljivost skozi celotno trajanje posla.
Naše odgovornosti v zvezi s Konsolidiranim poročilom o trajnostnosti v povezavi s Postopkom vključujejo:
•
pridobivanje razumevanja Postopka, vendar ne za namen podajanja sklepa o učinkovitosti Postopka,
vključno z njegovim rezultatom;
•
načrtovanje in izvedbo postopkov za ovrednotenje, ali je Postopek skladen z opisom Postopka Skupine
navedenim v pojasnilu Splošna razkritja (ESRS 2) - IRO-1.
Druge naše odgovornosti v zvezi s Konsolidiranim poročilom o trajnostnosti vključujejo:
•
pridobitev razumevanja kontrolnega okolja, procesov in informacijskih sistemov Skupine, relevantnih za
pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, vendar brez ocenjevanja zasnove posameznih kontrolnih
aktivnosti, pridobivanja dokazov o njihovi vzpostavitvi ali testiranja učinkovitosti njihovega delovanja;
•
identifikacijo razkritij, kjer je verjetno, da se bodo pojavile pomembno napačne navedbe, bodisi zaradi
prevare ali napake;
•
načrtovanje in izvajanje postopkov, ki se odzivajo na primere, kjer bi lahko prišlo do pomembnih napačnih
navedb v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti. Tveganje, da ne bi odkrili pomembno napačne navedbe,
ki je posledica prevare, je višje kot tveganje, ki je posledica napake, saj lahko prevara vključuje tajno
dogovarjanje, ponarejanje, namerne opustitve, napačne predstavitve ali razveljavitev notranjega kontroliranja;
in
•
oceno, ali je Konsolidirano poročilo o trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih pripravljeno v obliki, kot jo
zahteva 58. člen ZGD-1 in 3. člen ESEF Uredbe.
Naša neodvisnost in upravljanje kakovosti
Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in etičnimi zahtevami Uredbe EU št. 537/2014 in
Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki
ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake. Kodeks je zasnovan na temeljnih
načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti ter strokovnega vedenja.
Naša revizijska družba deluje v skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK) 1 - Upravljanje
kakovosti v podjetjih, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil
in sorodnih storitev, in skladno z njim vzdržuje celovit sistem upravljanja kakovosti, vključno z
dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter
veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.
lnherentne omejitve
pri
pripravi Konsolidiranega poročila o trajnostnosti
Sodila, narava Konsolidiranega poročila o trajnostnosti in odsotnost dolgoletnih uveljavljenih strokovnih
smernic, standardnih uporab in praks poročanja omogočajo sprejetje različnih, vendar sprejemljivih
metodologij merjenja, kar lahko povzroči razlike med organizacijami. Sprejete metodologije merjenja lahko
vplivajo tudi na primerljivost trajnostnih zadev, o katerih poročajo različne organizacije in iz leta v leto znotraj
organizacije, saj se metodologije razvijajo.
- 3 -
Pri poročanju v prihodnost usmerjenih informacij v skladu z ESRS mora poslovodstvo pripraviti v prihodnost
usmerjene informacije na podlagi razkritih predpostavk o dogodkih, ki se lahko zgodijo v prihodnosti, in morebitnih
prihodnjih dejanjih Skupine. Dejanski rezultati bodo verjetno drugačni, saj se pričakovani dogodki pogosto ne
zgodijo, kot je bilo pričakovano.
Pri določanju razkritij v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti poslovodstvo Skupine razlaga nedefinirane pravne
in druge izraze. Nedefinirane pravne in druge izraze je mogoče razlagati različno, vključno s pravno skladnostjo
njihove interpretacije, zato so predmet negotovosti.
Sklicevanja na zunanje vire ali spletne strani v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti niso vključeni v naše
postopke pregleda Konsolidiranega poročila o trajnostnosti. Zato o njih ne podajamo nobenega zagotovila.
Opozarjamo na naslednje posebne omejitve, obravnavane v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti:
•
Metrike o emisijah, navedene v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti, lahko vključujejo informacije, ki
jih zagotavljajo dobavitelji ali tretje osebe. Naši postopki niso vključevali pridobivanja zagotovil glede
informacij, ki jih zagotavljajo dobavitelji ali tretje osebe.
•
Konsolidirano poročilo o trajnostnosti lahko vključuje metrike, ki izhajajo iz prijavljenih dogodkov v zvezi
z zaposlenimi in podizvajalci. Naša preskušanja lahko zato ne razkrijejo napačnih navedb glede popolnosti,
na primer v primerih, kjer so se dogodki morda zgodili, vendar niso bili prijavljeni.
Povzetek opravljenega dela
Posel dajanja omejenega zagotovila vključuje izvajanje postopkov za pridobitev dokazov o Konsolidiranem
poročilu o trajnostnosti.
Narava, časovni okvir in obseg izbranih postopkov so odvisni od strokovne presoje, vključno z identifikacijo razkritij
v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti, kjer je verjetno, da se bodo pojavile pomembne napačne navedbe, bodisi
zaradi prevare ali napake.
Pri izvajanju posla dajanja omejenega zagotovila v zvezi s Postopkom, smo:
•
pridobili razumevanje Postopka s:
•
poizvedovanjem, z namenom pridobiti razumevanje o virih informacij, ki jih je uporabilo
poslovodstvo (npr. vključevanje deležnikov, poslovni načrti in strateški dokumenti); in
• pregledom notranje dokumentacije Skupine o njihovem Postopku; in
•
ovrednotili, ali so bili dokazi, pridobljeni z našimi postopki v zvezi s Postopkom, ki ga izvaja Skupina, skladni
z opisom Postopka v pojasnilu Splošna razkritja (ESRS 2) - IR0-1.
Pri izvajanju našega posla dajanja omejenega zagotovila v zvezi s Konsolidiranim poročilom o trajnostnosti smo:
•
pridobili razumevanje procesov poročanja Skupine, ki so pomembni za pripravo Konsolidiranega poročila o
trajnostnosti s poizvedovanjem, z namenom pridobiti razumevanje kontrolnega okolja, procesov in
informacijskih sistemov Skupine, pomembnih za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, vendar ne
za namen zagotavljanja sklepa o učinkovitosti notranjih kontrol Skupine.
•
ovrednotili, ali so pomembne informacije, identificirane s Postopkom, vključene v Konsolidirano poročilo
o trajnostnosti;
•
ovrednotili, ali sta struktura in predstav
.
itev Konsolidiranega poročila o trajnostnosti skladni z ESRS;
•
opravili poizvedbe pri ustreznem osebju in analitične postopke o izbranih informacijah v Konsolidiranem
poročilu o trajnostnosti;
•
izvedli revizijske postopke o izbranih informacijah v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti na podlagi vzorca;
•
kjer in kadar je to primerno, primerjali razkritja v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti z ustreznimi
razkritji v računovodskih izkazih;
•
pridobili dokaze o metodah in postopkih za oblikovanje pomembnih ocen in v prihodnost usmerjenih
informacij ter o tem, kako so bile te metode uporabljene;
- 4 -
•
pridobili razumevanje postopka Skupine za prepoznavanje gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za
taksonomijo in gospodarskih dejavnosti, ki so usklajene s taksonomijo ter ustreznih razkritij v Konsolidiranem
poročilu o trajnostnosti;
•
pridobili informacije in podlage za zneske, razkrite v delu Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, ki se nanaša
na taksonomijo;
•
Ocenili, ali je Konsolidirano poročilo o trajnostnosti pripravljeno v obliki, kot jo določa 58. člen ZGD-1 in
3. člen ESEF Uredbe.
Sklep o omejenem zagotovilu
Opravili smo posel dajanja omejenega zagotovila glede Konsolidiranega poročila o trajnostnosti skupine GORENJSKA
BANKA d.d., Kranj (v nadaljevanju »Skupina«), vključenega v poslovno poročilo Skupine za leto, ki se je končalo na dan
31. decembra 2025 in za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025 (v nadaljevanju: Konsolidirano poročilo o
trajnostnosti).
Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov, nismo opazili ničesar, zaradi česar bi verjeli, da Konsolidirano
poročilo o trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih ni pripravljeno v skladu s 70.c in 70.č členom Zakona o
gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v slovenski pravni red prenaša člen 29(a) Direktive EU 2013/34/EU, vključno s:
•
skladnostjo z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS), vključno s tem, da je postopek za identifikacijo
informacij, poročanih v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti, ki ga je izvedla Skupina (»Postopek«) skladen z
opisom v pojasnilu Splošna razkritja (ESRS 2) - IR0-1;
•
skladnostjo razkritij v poglavju Taksonomija znotraj okoljskega dela Konsolidiranega poročila o trajnostnosti z
8. členom Uredbe Evropske unije št. 2020/852 (»Uredba o taksonomiji«); in
•
skladnostjo z zahtevami glede priprave Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v elektronski obliki XHTML, kot jo
določata 58. člen ZGD-1 in 3. člen Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815.
Podlaga za sklep
Naš posel dajanja omejenega zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnim standardom poslov dajanja zagotovil
(MSZ) 3000 (prenovljen), Posli dajanja zagotovil, razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti
(»MSZ 3000 (prenovljen)«), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil.
Postopki, izvedeni v okviru posla dajanja omejenega zagotovila, se po naravi in času razlikujejo in so manj obsežni kot
pri poslih dajanja sprejemljivega zagotovila. Posledično je v okviru posla dajanja omejenega zagotovila pridobljenega
bistveno manj zagotovila kot bi ga bilo, če bi izvajali posel dajanja sprejemljivega zagotovila.
Naše odgovornosti na podlagi tega standarda so podrobneje opisane v delu Revizorjeva odgovornost za posel
omejenega zagotovila v našem poročilu.
Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep.
Ljubljana, 27. februar 2026
RAČUNOVODSKO POROČILO BANKE IN SKUPINE
Izjava o odgovornosti Uprave
Uprava banke potrjuje računovodske izkaze Gorenjske banke d.d., Kranj in Skupine Gorenjska banka za poslovno leto,
zaključeno 31. decembra 2025, ter uporabljene računovodske politike in pojasnila k računovodskim izkazom.
Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da to predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja ter
rezultatov poslovanja banke in Skupine za leto, zaključeno 31. decembra 2025.
Uprava potrjuje, da so bile računovodske politike dosledno uporabljene in da so bile računovodske ocene izdelane po
načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava prav tako potrjuje, da so bili računovodski izkazi pripravljeni na osnovi
predpostavke o časovni neomejenosti delovanja družbe in da so računovodski izkazi sestavljeni skladno z zakonodajo in
Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodenje računovodskih evidenc, izvajanje ustreznih ukrepov za varovanje premoženja ter
za preprečevanje in odkrivanje zlorab in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitih dejanj.
Finančni urad lahko pregleda poslovne knjige družb znotraj Skupine kadar koli v obdobju petih let od dneva, ko je bilo treba
obračunati davek, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne davčne obveznosti in kazni. Uprava banke ne ve za
nobena dejstva ali okoliščine, ki bi lahko povzročili pomembne tovrstne obveznosti.
Kranj, 27. februar 2026
Mojca Osolnik Videmšek Marko Filipčič Aljoša Bučak Gasser Mario Henjak
članica Uprave član Uprave član Uprave predsednik Uprave
Izkaz poslovnega izida
(v tisoč EUR)
Pojasnila
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
1
Prihodki iz obresti
101.938
115.174
101.481
114.833
2
Odhodki za obresti
25.663
25.375
25.711
25.387
3
Čiste obresti (1 – 2)
4.1
76.275
89.799
75.770
89.446
4
Prihodki iz dividend
4.2
347
900
347
900
5
Prihodki iz opravnin (provizij)
23.247
19.950
23.766
20.042
6
Odhodki za opravnine(provizije)
770
834
774
815
7
Čiste opravnine (5 – 6)
4.3
22.477
19.116
22.992
19.227
8
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja fin.sredstev in
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida
4.4
494
297
494
297
9
Čisti dobički/izgube iz finan.sredstev in obveznosti v posesti za
trgovanje
4.5
272
327
272
327
10
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za
trgovanje
4.6
290
339
290
339
11
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik
4.7
47
(6)
48
(6)
12
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev
4.8
990
2.451
(1.996)
1.833
13a
Drugi poslovni prihodki
4.9
7.113
5.181
16.583
11.459
13b
Drugi poslovni odhodki
4.9
(1.567)
(1.586)
(1.670)
(1.607)
14
Administrativni stroški
4.10
(58.558)
(54.937)
(59.629)
(55.989)
15
Stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih
vlog
4.11
(3.180)
(2.412)
(3.180)
(2.412)
16
Amortizacija
4.12
(2.896)
(2.404)
(7.723)
(6.374)
17
Čisti dobički/izgube ob spremembi pogojev odplačevanja
finančnih sredstev
4.13
15
28
15
28
18
Rezervacije
4.14
(946)
475
(959)
437
19
Oslabitve
4.15
2.750
(5.636)
2.734
(5.837)
20
DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA (3 + 4 + vsota (7
do 25))
43.923
51.932
44.388
52.068
21
Davek od dohodka iz rednega poslovanja
4.16
(1.420)
(5.650)
(1.509)
(5.653)
22
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA (26 + 27)
42.503
46.282
42.879
46.415
23
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA (28 + 29)
42.503
46.282
42.879
46.415
Izkaz vseobsegajočega donosa
(v tisoč EUR)
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
1
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
42.503
46.282
42.879
46.415
2
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3 + 4)
2.382
964
2.391
972
3
POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID
2.475
(507)
2.484
(499)
3.1
Aktuarski dobički v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki
10
56
19
64
3.2
Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v
lastniške instrumente, merjenih po FVTOCI
3.160
(722)
3.160
(722)
3.3
Davek od dohodka v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v
poslovni izid
(695)
159
(695)
159
4
POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZVRSTIJO V POSLOVNI IZID
(93)
1.471
(93)
1.471
4.1
Dobički/(izgube) v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente,
merjenimi po FVTOCI
(119)
1.834
(119)
1.834
4.1.1
Dobički/(izgube) iz prevrednotenja, izkazane v kapitalu
(940)
1.523
(940)
1.523
4.1.2
Prenos dobičkov/(izgub) v poslovni izid
821
311
821
311
4.2
Davek od dohodka v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo
v poslovni izid
26
(363)
26
(363)
5
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1 + 2)
44.885
47.246
45.270
47.387
Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
Izkaz finančnega položaja
(v tisoč EUR)
Pojasnila
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
1
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih
bankah in vloge na vpogled pri bankah
5.1
386.584
386.281
386.584
386.281
2
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti
za trgovanje
5.2
7.648
7.358
7.648
7.358
3
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa
5.3
119.136
115.815
119.136
115.815
4
Finančna sredstva, merjena po odplačni
vrednosti
2.177.569
1.964.042
2.165.627
1.951.710
– dolžniški vrednostni papirji
5.4
232.094
251.488
232.094
251.488
– krediti bankam
5.5
11.189
18.645
11.189
18.645
– krediti strankam, ki niso banke
5.6
1.930.478
1.690.338
1.918.399
1.677.790
– druga finančna sredstva
5.7
3.808
3.571
3.945
3.787
5
Naložbe v kapital odvisnih družb
5.8
8.478
6.406
-
-
6
Opredmetena sredstva
43.347
37.554
63.497
61.468
– opredmetena osnovna sredstva
5.9
21.250
14.610
40.700
34.764
– naložbene nepremičnine
5.10
22.097
22.944
22.797
26.704
7
Neopredmetena sredstva
5.11
5.344
2.255
5.481
2.346
8
Terjatve za davek od dohodka
5.19
5.118
2.329
5.206
2.430
– terjatve za davek
919
311
935
353
– odložene terjatve za davek
4.199
2.018
4.271
2.077
9
Druga sredstva
5.12
6.809
6.562
7.045
6.718
10
Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, v
posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje
5.13
644
102
4.517
794
11
Skupaj sredstva (od 1 do 10)
2.760.677
2.528.704
2.764.741
2.534.920
12
Finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti
2.433.273
2.217.460
2.434.695
2.218.829
– vloge bank
5.15
3.448
6.198
3.448
6.198
– vloge strank, ki niso banke
5.14
2.186.564
2.008.715
2.185.283
2.007.953
– krediti bank in centralnih bank
5.15
68.781
88.622
68.781
88.622
– dolžniški vrednostni papirji
5.16
162.100
102.176
162.100
102.176
– druge finančne obveznosti
5.17
12.380
11.749
15.083
13.880
13
Rezervacije
5.18
4.752
4.487
4.963
4.694
14
Obveznosti za davek od dohodka
5.19
-
-
86
5
– obveznosti za davek
-
-
86
5
– odložene obveznosti za davek
-
-
-
-
15
Druge obveznosti
5.20
10.305
11.015
11.968
13.281
16
Skupaj obveznosti (od 12 do 15)
2.448.330
2.232.962
2.451.712
2.236.809
17
Osnovni kapital
16.188
16.188
16.188
16.188
18
Kapitalske rezerve
20.023
20.023
20.023
20.023
19
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
2.418
60
2.436
69
20
Rezerve iz dobička
177.421
177.421
177.448
177.439
21
Lastni deleži
(26.007)
(26.007)
(26.007)
(26.007)
22
Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom
poslovnega leta)
122.304
108.057
122.941
110.399
23
Skupaj kapital (od 17 do 22)
5.21
312.347
295.742
313.029
298.111
24
Skupaj obveznosti in kapital (16 + 23)
2.760.677
2.528.704
2.764.741
2.534.920
Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
129
Izkaz sprememb lastniškega kapitala
Banka
(v tisoč EUR)
Osnovni
Kapitalske
Akumulirani drugi
Akumulirani drugi
Rezerve
Zadržani dobiček
Lastni
Skupaj
Pojasnila
kapital
rezerve
vseobsegajoči donos
(finančna sredstva
po pošteni vrednosti)
vseobsegajoči donos
(aktuarski dobički za
pokojninske
programe)
iz dobička
(vključno s čistim
dobičkom
poslovnega leta)
deleži
kapital
1
1. januar 2024
16.188
20.023
(1.090)
207
177.421
96.757
(26.007)
283.499
2
Vseobsegajoči donos leta 2024 po obdavčitvi
-
-
908
56
-
46.282
-
47.246
3
Izplačilo (obračun) dividend
-
-
-
-
-
(35.003)
-
(35.003)
4
Aktuarski dobički
-
-
-
(21)
-
21
-
-
5
31. december 2024
5.21
16.188
20.023
(182)
242
177.421
108.057
(26.007)
295.742
6
Bilančni dobiček leta 2024
-
-
-
-
-
108.057
-
108.057
1
1. januar 2025
16.188
20.023
(182)
242
177.421
108.057
(26.007)
295.742
2
Vseobsegajoči donos leta 2025 po
obdavčitvi
-
-
2.372
10
-
42.503
-
44.885
3
Izplačilo (obračun) dividend
-
-
-
-
-
(28.280)
-
(28.280)
4
Aktuarski dobički
-
-
-
(24)
-
24
-
-
5
31. december 2025
5.21
16.188
20.023
2.190
228
177.421
122.304
(26.007)
312.347
6
Bilančni dobiček leta 2025
-
-
-
-
-
122.304
-
122.304
Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
130
Izkaz sprememb lastniškega kapitala
Skupina
(v tisoč EUR)
Osnovni
Kapitalske
Akumulirani drugi
Akumulirani drugi
Rezerve
Zadržani dobiček
Lastni
Skupaj
Pojasnila
kapital
rezerve
vseobsegajoči donos
(finančna sredstva po
pošteni vrednosti)
vseobsegajoči donos
(aktuarski dobički za
pokojninske
programe)
iz dobička
(vključno s čistim
dobičkom
poslovnega leta)
deleži
kapital
1
1. januar 2024
16.188
20.023
(1.090)
208
177.435
98.969
(26.007)
285.726
2
Vseobsegajoči donos leta 2024 po obdavčitvi
-
-
908
64
-
46.416
-
47.388
3
Izplačilo (obračun) dividend
-
-
-
-
-
(35.003)
-
(35.003)
4
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz
dobička
-
-
-
-
4
(4)
-
-
5
Aktuarski dobički
-
-
-
(21)
-
21
-
-
6
31. december 2024
5.21
16.188
20.023
(182)
251
177.439
110.399
(26.007)
298.111
1
1. januar 2025
16.188
20.023
(182)
251
177.439
110.399
(26.007)
298.111
2
Vseobsegajoči donos leta 2025 po obdavčitvi
-
-
2.372
20
-
42.879
-
45.271
3
Izplačilo (obračun) dividend
-
-
-
-
-
(28.280)
-
(28.280)
4
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz
dobička
-
-
-
-
8
(8)
-
-
5
Aktuarski dobički
-
-
-
(24)
-
24
-
-
6
Odprava slabitve kap.naložbe v odvisno družbo
-
-
-
-
-
(2.073)
(2.073)
7
31. december 2025
5.21
16.188
20.023
2.190
247
177.447
122.941
(26.007)
313.029
Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
131
Izkaz denarnih tokov
(v tisoč EUR)
Pojasnila
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
A
Denarni tokovi pri poslovanju
a)
Prejete obresti
101.938
115.174
101.481
114.833
Plačane obresti
(25.663)
(25.375)
(25.711)
(25.388)
Prejete dividende
4.2.
347
900
347
900
Prejete provizije
23.247
19.950
23.766
20.042
Plačane provizije
4.3.
(770)
(834)
(774)
(815)
Realizirani dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev in
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
4.4.
-
3
-
3
Realizirane izgube ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev in
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
-
(4)
-
(4)
Čisti dobički iz trgovanja
272
327
272
327
Plačila zaposlencem in dobaviteljem
4.11.
(58.558)
(54.937)
(59.629)
(55.989)
Drugi prejemki
6.847
6.331
16.214
12.588
Drugi izdatki
(4.770)
(3.972)
(4.769)
(4.590)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev
in obveznosti (a)
42.890
57.563
51.197
61.907
b)
(Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih streznikov)
(239.146)
(130.311)
(243.059)
(128.389)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
-
(369)
-
(369)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
560
(29.759)
560
(29.760)
Čisto povečanje/zmanjšanje kreditov in drugih finančnih sredstev,
merjenih po odplačni vrednosti
(239.189)
(99.750)
(239.596)
(99.835)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za
prodajo
(542)
4.005
(3.724)
5.743
Čisto zmanjšanje drugih sredstev
25
(4.438)
(299)
(4.168)
c)
Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti
216.934
83.820
216.386
83.385
Čisto povečanje/zmanjšanje vlog in najetih kreditov, merjenih po
odplačni vrednosti
157.722
49.991
157.775
49.412
Čisto povečanje/zmanjšanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev,
merjenih po odplačni vrednosti
59.923
28.840
59.923
28.840
Čisto povečanje/zmanjšanje drugih obveznosti
(711)
4.989
(1.312)
5.133
č)
Denarni tokovi pri poslovanju (a + b + c)
20.678
11.072
24.524
16.903
d)
Plačani davek od dohodka
(4.682)
(8.094)
(4.575)
(8.186)
e)
Neto denarni tokovi pri poslovanju (č + d)
15.996
2.978
19.949
8.717
B
Denarni tokovi pri naložbenju
a)
Prejemki pri naložbenju
25.268
60.909
42.770
68.870
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin
2.195
12.134
19.697
20.095
Prejemki pri prodaji naložb v dolžniške vrednostne papirje, merjenih po
odplačni vrednosti
23.073
48.775
23.073
48.775
b)
Izdatki pri naložbenju
(17.817)
(5.265)
(39.433)
(18.665)
Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin
(8.871)
(4.539)
(30.410)
(17.909)
Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev
(3.946)
(726)
(4.023)
(756)
Izdatki pri nakupu naložb v dolžniške vrednostne papirje, merjenih po
odplačni vrednosti
(5.000)
0
(5.000)
0
c)
Neto denarni tokovi pri naložbenju (a + b)
7.451
55.644
3.337
50.205
C
Denarni tokovi pri financiranju
a)
Prejemki pri financiranju
-
-
-
-
b)
Izdatki pri financiranju
(29.011)
(35.639)
(28.850)
(35.939)
Plačane dividende
(28.280)
(35.003)
(28.280)
(35.003)
Izdatki za najeme
(731)
(636)
(570)
(936)
c)
Neto denarni tokovi pri financiranju (a + b)
(29.011)
(35.639)
(28.850)
(35.939)
D
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove
ustreznike
(1.669)
608
(1.669)
608
E
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih
ustreznikov (Ae + Bc + Cc)
(5.564)
22.983
(5.564)
22.983
F
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
400.708
377.117
400.708
377.117
G
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D + E + F)
6.2.
393.475
400.708
393.475
400.708
V izkazu denarnih tokov so v višini 6.877 tisoč evrov (2024: 14.409 tisoč evrov) vključeni denarni ustrezniki, ki predstavljajo
kredite bankam s prvotno zapadlostjo manj kot 90 dni.
Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
132
Pojasnila k računovodskim izkazom
1 Osnovni podatki
Gorenjska banka d.d., Kranj (v nadaljevanju: banka) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle.
Skupino Gorenjska banka Kranj (v nadaljevanju: Skupina) sestavljajo banka, odvisna družba Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj,
odvisna družba GB Leasing, d.o.o., Ljubljana in odvisna družba Filira, poslovne storitve, d.o.o., Ljubljana.
Gorenjska banka je 21. maja 2024 MREL obveznice banke z oznako GB02 uvrstila v trgovanje na organiziranem trgu
Ljubljanske borze. Poslovni naslov banke je: Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, Slovenija.
Družba Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj je bila v sodni register vpisana leta 1991, aktivna pa je postala šele leta 2012. Je v
100-odstotni lasti banke. Družba opravlja storitve (upravljanje nepremičnin), ki jo uvrščajo med družbe za pomožne
storitve.
Banka je v letu 2016 ustanovila družbo GB Leasing, d.o.o., Ljubljana. Družba, ki je v 100-odstotni lasti banke, ima vlogo
servisnega podjetja, ki v imenu in za račun banke trži in izvaja storitve finančnega lizinga. V letu 2017 je pridobila tudi
100-odstotni poslovni delež v družbi Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., Ljubljana. V letu 2022 je družba Hypo Alpe-Adria-
Leasing, d. o. o., Ljubljana pridobila 100-odstotni delež v družbi Filira, poslovne storitve, d.o.o., Ljubljana. V letu 2023 je
bila odvisna družba Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., pripojena k svoji hčerinski družbi Filira, d. o. o. Filira, d. o. o., ki je
tako postala neposredna hčerinska družba Gorenjske banke.
Banka je zavezana k izpolnjevanju bonitetnih zahtev na konsolidirani podlagi kot nadrejena banka Republike Slovenije v
skladu z drugim odstavkom 133. člena ZBan-3, ki od 31. julija 2019 v obseg bonitetne konsolidacije vključuje svojo
podrejeno družbo GB Leasing, d.o.o., Ljubljana. Gorenjska banka d.d., Kranj je s podrejeno družbo GB Leasing, d.o.o.,
Ljubljana vključena v konsolidiran finančni položaj EU nadrejenega finančnega holdinga AikGroup (CY) Limited.
Gorenjska banka d.d., Kranj ima skladno z določili MSRP 10 obvladujočo družbo AikGroup (CY) Limited, ki sestavlja
konsolidirano letno poročilo za družbe v skupini, v katero je vključena tudi Skupina Gorenjska banka Kranj. Konsolidirano
letno poročilo je javno objavljeno.
Pojasnila k računovodskim izkazom se nanašajo na banko in Skupino.
Računovodske izkaze Gorenjske banke d.d., Kranj je Uprava potrdila 27. februarja 2026.
2 Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah
Osnovne računovodske usmeritve, ki so bile uporabljene pri pripravi teh računovodskih izkazov, so navedene v
nadaljevanju. Pri pripravi računovodskih izkazov za leto 2025 so uporabljene enake računovodske usmeritve kot pri sestavi
računovodskih izkazov za leto 2024, razen računovodskih standardov in drugih sprememb, ki veljajo od vključno 1. januarja
2025 in jih je potrdila EU.
2.1 Podlaga za pripravo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi banke za leto 2025 so bili pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja,
ki jih je sprejela EU (MSRP), in na osnovi predpostavke o časovni neomejenosti delovanja družbe.
Kadar je primerno, so vključene dodatne informacije, ki jih zahtevajo nacionalni predpisi.
Računovodske izkaze sestavljajo izkaz poslovnega izida in izkaz drugega vseobsegajočega donosa, prikazana v dveh ločenih,
medsebojno povezanih izkazih, ter izkaz finančnega položaja, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov in
pojasnila.
Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki je funkcijska in predstavitvena valuta banke. Številke, prikazane v
računovodskih izkazih, so izražene v tisoč evrih.
133
Zaradi zaokroževanja lahko prihaja do zaokrožitvenih razlik.
Upravljanje tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju, je predstavljeno v pojasnilu 7.
Priprava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo nekaterih pomembnih računovodskih ocen. Obvezni
računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. Skladno z zakonodajo mora družba zagotoviti
neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je omejena na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne
potrebe, s čimer se izpolni zakonska zahteva po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne
računovodske izkaze kot celoto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih. Revidirani
računovodski izkazi niso namenjeni temu, da bi jih katera koli stranka uporabila za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom,
financiranjem in katerimi koli drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na družbo. Zaradi tega se uporabniki obveznih
računovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti
druge ustrezne postopke.
Poleg tega mora vodstvo v procesu uporabe računovodskih usmeritev uporabiti lastno presojo. Spremembe predvidevanj
lahko pomembno vplivajo na računovodske izkaze v obdobju, ko so se predvidevanja spremenila. Vodstvo je prepričano,
da so osnovna predvidevanja ustrezna in da zato računovodski izkazi banke pošteno predstavljajo finančni položaj in
rezultate. Področja, ki so kompleksnejša in zahtevajo večjo stopnjo presojanja, ali področja, na katerih so predvidevanja in
ocene pomembni za računovodske izkaze, so predstavljena v pojasnilu 3.
2.1.1 Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v letu tekočem poslovnem letu
V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za
mednarodne računovodske standarde (OMRS) ter sprejela EU:
• Spremembe MRS 21 – Vplivi sprememb deviznih tečajev: Pomanjkanje zamenljivosti. Spremembe uvajajo zahteve
za presojo, kdaj je valuta zamenljiva v drugo valuto in kdaj ne. Spremembe zahtevajo, da družba oceni promptni
(spot) menjalni tečaj, če ugotovi, da valuta ni zamenljiva v drugo valuto.
Sprejetje teh sprememb k obstoječim standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih
izkazov družbe/skupine.
2.1.2 Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi
Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je OMRS izdal naslednje nove standarde in spremembe obstoječih
standardov, ki jih je sprejela EU in ki še niso stopili v veljavo (v veljavo stopijo 1. januarja 2026).
• Spremembe razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov (spremembe MSRP 9 in MSRP 7). Spremembe
spreminjajo naslednje zahteve v MSRP 7 in MSRP 9:
► Odprava pripoznanja finančnih obveznosti: odprava finančnih obveznosti, poravnanih z elektronskimi prenosi;
► Razvrstitev finančnih sredstev: elementi obresti v osnovni posojilni pogodbi (ocena plačila izključno glavnice in
obresti ('SPPI test'); pogodbeni pogoji, ki spreminjajo čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov; finančna
sredstva brez regresa; naložbe v pogodbeno vezane inštrumente
• Razkritja: naložbe v lastniške inštrumente po pošteni vrednosti čez drugi vseobsegajoči donos; pogodbeni pogoji, ki
lahko spremenijo čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov.
Spremembe lahko pomembno vplivajo na to, kako družbe obračunavajo odpravo pripoznanja finančnih obveznosti in
kako razvrščajo finančna sredstva. Spremembe omogočajo družbi, da predčasno sprejme le spremembe, ki se nanašajo
na razvrščanje finančnih sredstev in s tem povezanih razkritij, preostale spremembe pa uporabijo pozneje. To bi bilo
zlasti koristno za družbe, ki želijo spremembe predčasno uporabiti za finančne instrumente, povezane z ESG (okolje,
družba in upravljanje) ali podobnimi značilnostmi.
• Letne izboljšave računovodskih izkazov MSRP. Letne izboljšave so omejene na spremembe, ki bodisi pojasnjujejo
besedilo računovodskega standarda MSRP bodisi odpravljajo sorazmerno majhne nenamerne posledice, spregled
ali nasprotja med zahtevami računovodskih standardov. Predlagane izboljšave so zbrane v enem dokumentu. Cikel
letnih izboljšav obravnava naslednje:
134
► Obračunavanje varovanja pred tveganjem pri uporabniku, ki prvič uporablja MSRP (spremembe MSRP 1 Prva
uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja)
► Razkritje odloženih razlik med pošteno vrednostjo in transakcijsko ceno (spremembe Smernic za izvajanje MSRP
7)
► Dobiček ali izguba ob odpravi pripoznanja (spremembe MSRP 7)
► Uvod in razkritja kreditnega tveganja (spremembe Smernic za izvajanje MSRP 7)
► Odprava pripoznanja obveznosti iz najema (spremembe MSRP 9)
► Cena posla (spremembe MSRP 9)
► Določitev "dejanskega zastopnika" spremembe MSRP 10)
► Metoda nabavne vrednosti (spremembe MRS 7).
• Pogodbe, ki se nanašajo na od narave odvisno električno energijo (prej Pogodbe o nakupu električne energije)
(spremembe MSRP 9 in MSRP 7). OMRS je izdal spremembe za izboljšanje poročanja podjetij o finančnih učinkih
pogodb o dobavi električne energije, ki je odvisna od narave in so pogosto sestavljene kot pogodbe o nakupu
električne energije (PNE). Pogodbe o dobavi električne energije, ki je odvisna od narave, pomagajo družbam
zagotoviti dobavo električne energije iz vetrnih in sončnih virov. Ker se količina električne energije, proizvedene
na podlagi teh pogodb, lahko spreminja odvisno od neobvladljivih dejavnikov, povezanih z vremenskimi
razmerami, trenutne računovodske zahteve morda ne bodo ustrezno zajele, kako te pogodbe vplivajo na
uspešnost družbe. V odgovor na to je IASB pripravil ciljno usmerjene spremembe MSRP 9 Finančni instrumenti in
MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja, da bi izboljšali razkritje teh pogodb v računovodskih izkazih. Spremembe
vključujejo:
► Pojasnitev uporabe zahtev v zvezi z "lastno uporabo";
► Dovolitev obračunavanja varovanja pred tveganjem, če se te pogodbe uporabljajo kot instrumenti za
varovanje pred tveganjem, in
► Dodajanje novih zahtev po razkritju, ki vlagateljem omogočajo razumevanje vpliva teh pogodb na finančno
uspešnost in denarne tokove družbe.
Spremembe MSRP 9 in MSRP 7, ki začnejo veljati s 1. januarjem 2026, se nanašajo predvsem na razvrščanje finančnih
sredstev, merjenje določenih finančnih instrumentov in razkritja. Ostale spremembe standardov in letne izboljšave
MSRP po trenutni oceni banke ne bodo imele pomembnega vpliva na računovodske izkaze.
2.1.3.Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne
računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov, ki stopijo v
veljavo za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2027 in jih EU še ni sprejela:
• MSRP 18 Predstavljanje in razkrivanje v računovodskih izkazih. MSRP 18 določa pomembne nove zahteve glede
načina predstavitve računovodskih izkazov, s posebnim poudarkom na:
► Izkaz poslovnega izida, vključno z zahtevami po obveznih vmesnih seštevkih, ki jih je treba predstaviti. MSRP
18 uvaja zahteve za razvrščanje postavk prihodkov in odhodkov v eno od petih kategorij v izkazu poslovnega
izida. Zaradi te razvrstitve je treba predstaviti nekatere vmesne seštevke, kot je na primer vsota vseh postavk
prihodkov in odhodkov v poslovni kategoriji, ki sestavlja nov obvezni vmesni seštevek "poslovni izid iz
poslovanja".
► Združevanje in razčlenjevanje informacij, vključno z uvedbo splošnih načel za združevanje in razčlenjevanje
informacij v računovodskih izkazih.
► Razkritja v zvezi z merami uspešnosti, ki jih določi poslovodstvo (MPM), ki so mere finančne uspešnosti na
podlagi skupne ali vmesne vsote, ki jih zahtevajo računovodski standardi MSRP, z opravljenimi prilagoditvami
(npr. "prilagojeni poslovni izid").Družbe bodo morale razkriti MPM v računovodskih izkazih z razkritji,
vključno z uskladitvami MPM z najbližjo skupno ali vmesno vsoto, izračunano v z računovodskimi standardi
MSRP.
• MSRP 19 Odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti: Razkritja. Odbor za mednarodne računovodske standarde
(OMRS) je izdal MSRP 19 Odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti: Razkritja. Zainteresirane strani so od OMRS
zahtevale, da odvisni družbi, ki poroča obvladujoči družbi, ki v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih uporablja
135
računovodske standarde MSRP, dovoli uporabo računovodskih standardov MSRP z zmanjšanimi zahtevami po
razkritju v svojih računovodskih izkazih. Upoštevajoč te povratne informacije je OMRS v svoj raziskovalni načrt dodal
projekt za zagotovitev zmanjšanih zahtev po razkritju za odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti. Projekt se
je končal z izdajo MSRP 19, ki upravičenim odvisnim družbam dovoljuje uporabo zmanjšanih zahtev po razkritju ob
uporabi zahtev po pripoznavanju, merjenju in predstavitvi iz računovodskih standardov MSRP. Merila za
upravičenost družbe do uporabe MSRP 19 so:
► Družba je odvisna družba kot je opredeljeno Dodatku A MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi);
► Družba brez odgovornosti do javnosti (družba z odgovornostjo do javnosti je družba, če se z njenimi
vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu ali je v postopku izdaje takih instrumentov ali kot eno
od svojih glavnih dejavnosti hrani premoženje v fiduciarnem smislu za široko skupino tretjih oseb, pri
čemer je to ena od njegovih glavnih dejavnosti); in
► Družba ima končno ali vmesno obvladujočo družbo, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze, ki
so na voljo za javno uporabo in so skladni z računovodskimi standardi MSRP.
• Spremembe MSRP 19 Odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti: Razkritja. Odbor za mednarodne računovodske
standarde (OMRS) je izdal MSRP 19 Odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti: Razkritja. Posodobljeni standard
zmanjšuje zahteve za razkritje pri odvisnih družbah in sicer v zvezi s standardi MSRP 18, MSRP 7 in 9, spremenjeni
MRS 12 in MRS 21.
• Spremembe MRS 21 – Vplivi sprememb deviznih tečajev - Pretvorba v hiperinflacijsko valuto. Standard se nanaša
le na družbe, pri katerih predstavitvena valuta izhaja iz hiperinflacijskega gospodarstva in zahteva, da se vse
postavke iz funkcionalne valute ne-hiperinflacijskega gospodarstva v predstavitveno valuto hiperinflacijskega
gospodarstva vključno s primerjalnimi zneski preračunajo po zaključnem tečaju na dan bilance stanja ter dodatno
še, katere informacije je treba razkriti.
Novi standardi in spremembe standardov MSRP, ki začnejo veljati s 1. januarjem 2027 in jih EU še ni sprejela, se nanašajo
predvsem na način predstavitve računovodskih izkazov in zahteve po razkritjih. Njihova uporaba ne bo vplivala na
pripoznavanje ali merjenje postavk v računovodskih izkazih banke, temveč predvsem na predstavitev in obseg razkritij.
2.2 MSRP 9
Julija 2014 je Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja izdal MSRP 9 – Finančni
instrumenti, ki je nadomestil MRS 39 – Finančni instrumenti: prepoznavanje in merjenje. MSRP 9 je uvedel novi pristop
glede razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov ter novi model pričakovanih izgub, ki je bolj usmerjen v prihodnost
in spreminja zahteve za obračunavanje varovanja pred tveganji.
Banka za poslovne terjatve do kupcev in terjatve iz najema upošteva poenostavljen pristop. Vseživljenjske pričakovane
kreditne izgube ocenjujejo glede na zgodovinske izkušnje.
Oktobra 2017 je bila izdana sprememba MSRP 9: Lastnosti predplačil z negativnim nadomestilom, ki je začela veljati s
1. januarjem 2019. Dopolnitev omogoča, da se določena finančna sredstva, ki vsebujejo možnost predčasnega odplačila za
razumno negativno nadomestilo, izmerijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega
donosa, če znesek predplačila predstavlja izključno plačilo neodplačane glavnice in obresti ter razumno nadomestilo.
Razumno nadomestilo je lahko pozitivno ali negativno. Pred to spremembo finančna sredstva z negativnim nadomestilom
za predčasno poplačilo ne bi prestala merila plačila izključno glavnice in obresti (testa SPPI) ter bi bila obvezno merjena po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Sprememba ni vplivala ob uvedbi niti ne vpliva zdaj na računovodske izkaze
Skupine Gorenjska banka.
2.2.1 Razvrščanje finančnih sredstev v skladu z MSRP 9
MSRP 9 opredeljuje tri kategorije razvrščanja finančnih sredstev:
- po odplačni vrednosti,
- po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa,
- po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Razvrščanje finančnih sredstev ob začetnem pripoznanju je odvisno od poslovnega modela in pogodbenih lastnosti
denarnih tokov. Pri razvrščanju banka upošteva v nadaljevanju opisana pravila.
136
Po odplačni vrednosti
V to kategorijo se razvrstijo vsa posojila pravnim in fizičnim osebam, naložbe na medbančnem trgu, naložbe v dolžniške
vrednostne papirje ter ostale naložbe. Pogoj za razvrstitev v to kategorijo je uspešno prestan test denarnih tokov.
Po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa
V to kategorijo banka razvršča dolžniške vrednostne papirje v obsegu, kot je definiran v Politiki upravljanja
likvidnostnega tveganja, in lastniške vrednostne papirje, ki predstavljajo strateške naložbe.
Po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida
V to kategorijo se uvrščajo finančni instrumenti, ki ne prestanejo testa denarnih tokov, in nestrateške naložbe v lastniške
vrednostne papirje, instrumenti, ki vsebujejo enega ali več vstavljenih izvedenih finančnih instrumentov, ki lahko
pomembno vplivajo na denarne tokove osnovnega gostiteljskega instrumenta.
Izvedeni finančni instrumenti so vedno razvrščeni v kategorijo finančnih instrumentov po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida.
Skupina ne uporablja računovodstva za obračunavanje varovanja pred tveganji (»hedge accounting«).
Razvrstitev posameznih dolžniških vrednostnih papirjev predlaga Sektor zakladništva na osnovi zgoraj opredeljenih
pravil razvrstitve. Razvrstitev s sklepom potrdi kreditni odbor banke, razen razvrstitve kapitalskih instrumentov v
odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe, ki jo s sklepom potrdi Uprava banke.
2.2.2 Poslovni model
Poslovni model se določi glede na način, kako družba upravlja skupino finančnih sredstev z namenom doseganja
poslovnih ciljev. Osnovo za določitev poslovnih modelov predstavljajo razvojna in naložbena strategija banke ter profil
tveganja.
V skladu z MSRP 9 ima banka opredeljene naslednje poslovne modele:
Model 1 – v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov
Osnovni cilj naložbe: pridobivati denarne tokove (glavnice in obresti). Prodaja ni sestavni del poslovnega modela,
mogoča je v naslednjih primerih:
– razlog za prodajo so dejavniki, ki niso bili pričakovani ob sklenitvi posla (stresne razmere na področju likvidnosti,
zahteve tretjih oseb ipd.);
– naložba je blizu roka zapadlosti (dolgoročna sredstva 2 meseca pred pogodbeno zapadlostjo);
– prodaja zaradi povečanja kreditnega tveganja (poslabšanje bonitete, parametri EWS nakazujejo povečano
tveganje).
Glavna tveganja: poglavitno tveganje, ki mu je banka izpostavljena pri takšnih naložbah, je kreditno tveganje in zato tudi
uporablja različne tehnike njihovega zmanjševanja (zavarovanja ipd.).
Merilo uspešnosti: doseganje zastavljenih denarnih tokov, ustrezna mitigacija kreditnih tveganj.
Model 2 – v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov in prodaje
Osnovni cilj naložbe: pridobivanje denarnih tokov in/ali prodaja – ne glede na pogostost, višino in razlog. V ta segment
se načeloma uvrščajo naložbe, ki jih banka izvaja z namenom zagotavljanja likvidnosti. Za doseganje ciljev na področju
likvidnosti banka uporablja tako pridobljene denarne tokove iz naslova glavnic in obresti kot tudi prodaje naložb. Pri
prodaji ni nobenih omejitev oziroma izpolnjevanja pogojev za razvrstitev v ta portfelj. Pri tem tudi ni pomembno, ali o
prodaji odloča poslovodstvo banke ali gre za prodajo na zahtevo tretje osebe (regulatorja). V to kategorijo banka
razvršča tudi strateške naložbe v lastniške vrednostne papirje.
Glavna tveganja: poglavitno tveganje, ki mu je banka izpostavljena pri takšnih naložbah, je kreditno tveganje in zato tudi
uporablja različne tehnike njihovega zmanjševanja (npr. zavarovanja). V času držanja naložbe je banka izpostavljena
prav tako tržnim tveganjem (tveganjem spremembe obrestne mere) in tveganjem spremembe cen na trgu nepremičnin.
Merilo uspešnosti: doseganje zastavljenih denarnih tokov, ustrezna mitigacija kreditnih tveganj.
137
Model 3 – po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
V model 3 se v osnovi razvrščajo sredstva, namenjena trgovanju (trgovalna knjiga), nestrateške naložbe v lastniške
vrednostne papirje in izvedeni instrumenti, ki niso namenjeni varovanju pozicij. Banka poslov trgovanja z vrednostnimi
papirji in IFI ne izvaja, zato modela 3 v osnovi ne uporablja, sredstva se lahko razvrstijo v to kategorijo zgolj v primeru,
ko naložbe ob svoji odobritvi ne izpolnjujejo pogojev za razvrščanje v model 1 ali 2 in banka na to ne more vplivati
(sindicirana posojila, krovni sporazumi o restrukturiranju).
Na osnovi poslovnega modela in strateških usmeritev sta za delovanje banke ključna poslovna modela 1 in 2.
Poslovni model se vedno presoja na ravni naložbe ob njenem nastanku, osnovno merilo pa so motivi banke ob odobritvi
naložbe.
2.2.3 Test denarnih tokov
Skladno z MSRP 9 je pogoj za razvrstitev finančnih instrumentov v kategoriji »po odplačni vrednosti« in »po pošteni
vrednosti prek vseobsegajočega donosa« prestan test denarnih tokov. Test denarnih tokov je prestan, če iz pogodbenih
določil izhajajo datumsko določeni denarni tokovi, ki so zgolj plačila glavnice in obresti na neodplačano glavnico.
Ugotavljanje testa denarnih tokov se izvede ob nastanku naložbe. Postopki in pravila preverjanja so natančneje
opredeljeni v internih aktih banke.
Primeri, ko naložbe še vedno izpolnjujejo merila modela 1:
– spremenljive obrestne mere z omejitvami (kapice in dna);
– tveganja spremembe obrestnih mer so zavarovana z IFI;
– komitent zamuja s plačilom dogovorjenih denarnih tokov in banka je začela postopke izterjave oziroma banka
ne pričakuje več denarnih tokov (ključna presoja ob nastanku!);
– možnost predčasnega poplačila, če pravica poplačila ni odvisna oziroma pogojevana s prihodnjimi dogodki
(svobodna volja oziroma odločitev dolžnika);
– banka zahteva predčasno poplačilo, ker dolžnik ne dosega določenih kazalnikov, če gre za kazalnike, ki
nakazujejo povečano kreditno tveganje (npr. dolg/EBITDA, TIE ipd.);
– v primeru poplačila banka zaračunava nadomestilo.
2.2.4 Merjenje in pripoznavanje finančnih sredstev
Finančna sredstva, razvrščena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni
vrednosti, transakcijski stroški pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida. Pri ostalih finančnih sredstvih se stroški
pripisujejo v začetno vrednost.
Nakupi in prodaje finančnih instrumentov po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po pošteni vrednosti skozi drugi
vseobsegajoči donos in po odplačni vrednosti se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve do strank se
pripoznajo, ko se strankam zagotovijo denarna sredstva.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi drugi
vseobsegajoči donos se vrednotijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri
finančnih sredstvih, vrednotenih skozi drugi vseobsegajoči donos, se dobički in izgube zaradi vrednotenja po pošteni
vrednosti prikažejo v drugem vseobsegajočem donosu. Obresti, izračunane z uporabo metode efektivne obrestne mere,
in tečajne razlike iz denarnih postavk so pripoznane neposredno v izkazu poslovnega izida. Dividende iz naslova lastniških
vrednostnih papirjev so pripoznane v izkazu poslovnega izida, ko je uveljavljena pravica banke do prejetja izplačila.
Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, razvrščenih skozi drugi vseobsegajoči donos, se pripoznajo v drugem
vseobsegajočem donosu.
Posojila in terjatve po odplačni vrednosti se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obrestnih mer.
Če obstajajo objektivni znaki slabitev, se posojila in terjatve oslabijo. Podrobna merila ter razvrščanje terjatev in posojil
v skupine za razvrstitev so določeni v »Metodologiji oblikovanja oslabitev«.
Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju: najboljši dokaz poštene vrednosti ob začetnem pripoznanju je
transakcijska cena, ki predstavlja pošteno vrednost danega oziroma prejetega nadomestila, razen če je pošteno vrednost
138
mogoče dokazati z drugimi primerljivimi tržnimi transakcijami ali na podlagi tehnike vrednotenja, ki temelji na izključno
tržnih predpostavkah.
Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami je dovoljeno samo v primeru spremembe poslovnega modela,
v ostalih primerih prerazvrščanje ni dovoljeno.
Izvedeni finančni instrumenti so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida. Kot izvedene finančne instrumente evidentiramo forward posle (terminske nakupe in prodaje tujih valut ali
vrednostnih papirjev), opcije in swap posle (zamenjave valut ali obrestnih mer) in druge izvedene finančne instrumente.
Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na osnovi objavljene tržne cene
ali po metodi diskontiranja denarnih tokov. Poštene vrednosti so v izkazu finančnega položaja pri pozitivnem
vrednotenju izkazane med sredstvi oziroma obveznostmi pri negativnem vrednotenju. Pripoznavanje dobičkov in izgub
iz sprememb poštenih vrednosti je pripoznano v poslovnem izidu. Nazivne vrednosti izvedenih finančnih instrumentov
se pripoznajo v zunajbilančni evidenci.
Skupina ne uporablja računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji.
2.2.5 Oslabitev finančnih instrumentov
V skladu z MSRP 9 ima banka koncept pričakovanih kreditnih izgub, ki zagotavlja nepristranske in z upoštevanjem tveganih
makroekonomskih scenarijev tehtane ocene kreditnih izgub. Banka na ta način pripoznava tudi izgube, za katere se
pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti glede na finančna sredstva, ki jih ima banka v lasti na dan sestavitve bilance.
Popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube banka pripoznava za vsa posojila in druga dolžniška finančna sredstva,
ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, kar vključuje tudi oblikovanje rezervacij za potencialne
obveznosti iz odobrenih nečrpanih posojil in pogodb o finančnem poroštvu.
Popravek vrednosti temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, ki izhajajo iz razvrstitve sredstev v posamezno skupino,
ocenjene verjetnosti neplačila (PD) v naslednjih 12 mesecih in v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva za tista, pri
katerih se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja pomembno povečalo, iz pričakovane stopnje izgube in
uporabljenih konverzijskih faktorjev. Banka ima merila pomembnega povečanja vseživljenjske verjetnosti neplačila
opredeljena po posameznih segmentih na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih informacij ter analiz na podlagi preteklih
informacij, izkušenj in strokovnih kreditnih ocen ter v prihodnost usmerjenih informacij.
Terjatve se razvrščajo v posamezne skupine (t. i. »stage«), skupini 1 in 2 za donosne terjatve ter skupino 3 za nedonosne
terjatve. Merila razvrščanja v skupine so opredeljena v internih aktih banke. Pri vseh finančnih sredstvih se pri razvrščanju
v skupine upoštevajo enaka merila. Razvrščanje v skupine poteka v več korakih, pri vsakem koraku se preverijo posamezna
merila. Pri prvem koraku se preveri, ali je bilo finančno sredstvo kupljeno ali izvorno oslabljeno. Pri drugem koraku banka
preveri, ali se je pri finančnem sredstvu pojavilo neplačilo, v tem primeru se sredstvo razporedi v skupino 3. Pri tretjem
koraku se preverijo tri merila povečanja kreditnega tveganja, pri čemer izpolnitev katerega koli od njih pomeni uvrstitev
sredstva v skupino 2. Pri četrtem koraku se preveri, ali sredstvo sodi v kategorijo majhnega kreditnega tveganja in izpolnjuje
pogoje za uvrstitev v skupino 1. Pri zadnjem, petem koraku banka preveri še povečanje vseživljenjske verjetnosti neplačila
od časa pripoznanja sredstva do časa poročanja, pri čemer povečanje nad opredeljeno mejo zahteva razvrstitev sredstva v
skupino 2. Merila pomembnega povečanja vseživljenjske verjetnosti neplačila od časa pripoznanja sredstva do časa
poročanja je banka določila na podlagi razpoložljivih statističnih analiz in se razlikujejo glede na segment komitentov.
Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub mora banka upoštevati najdaljše pogodbeno obdobje, v katerem je izpostavljena
kreditnemu tveganju. Za posle s specifičnimi lastnostmi in brez zapadlosti ima banka opredeljena načela upoštevanja
njihove zapadlosti z upoštevanjem narave posla in razpoložljivih informacij o njem.
Banka pri izračunu vrednosti parametrov kreditnih tveganj vključuje informacije, ki izhajajo iz prehodnih matrik kreditnega
portfelja v preteklosti, ter pričakovanja in razpoložljive informacije, usmerjene v prihodnost, kot so makroekonomski
scenariji vrednosti pomembnih dejavnikov kreditnega tveganja.
Z uporabo metode Z-shift v izračune parametrov kreditnega tveganja vključuje povezavo med makroekonomskimi
razmerami v državi in deleži neplačil v kreditnem portfelju banke. Za potrebe izračunavanja oslabitev po MSRP 9 je banka
definirala različne makroekonomske scenarije – vsakega s svojo napovedjo BDP-ja/inflacije, pri čemer je banka tudi letos
povečala verjetnosti neplačila za celotni portfelj za 9 % odstotkov zaradi t.i. novih tveganj, kar se je odrazilo v dodatno
139
oblikovanih oslabitvah in rezervacijah v višini 1.199,02 tisoč evrov. t.i. nova tveganja oz. »overlay« so sestavljeni iz
naslednjih komponent: tveganje v dobavni verigi, tveganje, povezano z oskrbo z energijo, tveganje inflacije (samo za pravne
osebe), tveganje obrestne mere, geopolitično tveganje, okoljsko tveganje (samo za fizične osebe).
Banka uporabi naslednje verjetnosti posamičnih scenarijev:
– realistični scenarij: 60 odstotkov,
– optimistični scenarij: 10 odstotkov,
– pesimistični scenarij: 30 odstotkov.
Scenariji za prihodnje vrednosti realne rasti BDP-ja v Sloveniji se uporabljajo za portfelj podjetij, samostojnih podjetnikov,
bank, držav in državnih institucij, medtem ko se za portfelj fizičnih oseb v scenariju za prihodnje vrednosti uporablja letna
stopnja inflacije. Banka ocenjuje verjetnost neplačila tudi pri subjektih, ki spadajo v portfelj z majhnim deležem neplačil
(banke, države, državne institucije).
Pri izračunu stopnje izgube banka izhaja iz podatkov o deležu izgub iz posameznih primerov, oteženih z višino
izpostavljenosti posameznega dolžnika v času prehoda med neplačnike. Priporočeni regulatorni LGD se uporabi v
segmentih, za katere banka zaradi različnih argumentiranih razlogov ne more izračunati stopnje izgube. Banka iz razloga,
ki sledi, uporablja regulatorni LGD v segmentih centralne ravni države in centralne banke ter institucij.
Izpostavljenost ob neplačilu (EAD) v banki modeliramo tako, da obstoječo izpostavljenost prilagajamo s pogodbeno
dogovorjenimi prihodnjimi denarnimi tokovi, pri čemer prihodnjih pogodbenih denarnih tokov v obdobju treh mesecev
pred neplačilom ne upoštevamo. Pri izpostavljenostih, kjer pogodbeno dogovorjenih prihodnjih denarnih tokov ni, se kot
denarni tok šteje celotno poplačilo ob zapadlosti. Če izpostavljenost nima zapadlosti, se kot datum zapadlosti vzame
obdobje enega leta, pri čemer se kot denarni tok šteje celotno poplačilo ob tej novi zapadlosti. V EAD se upošteva
zunajbilančna izpostavljenost, pomnožena z vrednostmi CCF.
Vsi parametri tveganj se izračunavajo enkrat letno oziroma pogosteje – če se gospodarske napovedi spremenijo občutneje
v primerjavi s predhodnimi napovedmi, se parametri preračunajo glede na nove napovedi.
Validacija vseh parametrov tveganja se izvaja enkrat letno.
2.3 Odvisne in pridružene družbe
Banka je imela konec leta 2025 v lasti tri odvisne družbe, enako kot leta 2024.
Odvisne družbe so tiste, v katerih ima banka neposredno ali posredno več kot polovico glasovalnih pravic. Pridružene
družbe so tiste, v katerih ima banka prevladujoči vpliv, kar v splošnem pomeni, da ima neposredno ali posredno od 20
do 50 odstotkov glasovalnih pravic. Naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb se v posamičnih računovodskih
izkazih vodijo po naložbeni metodi, to je po nabavni vrednosti, znižani za morebitne oslabitve. Naložbe v kapital
pridruženih družb so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi.
Odvisne družbe so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po metodi polne konsolidacije. Da bi se zagotavljala
skladnost z računovodskimi usmeritvami banke, so računovodske usmeritve odvisnih družb ustrezno prilagojene.
Računovodski izkazi konsolidiranih odvisnih družb so pripravljeni na poročevalski datum banke. Medsebojne transakcije,
stanja in nerealizirani dobički s transakcijami v Skupini so izločeni.
Naložbe v kapital odvisnih družb so predstavljene v pojasnilu 5.9.
2.4 Prevedba tujih valut
2.4.1 Funkcijska in predstavitvena valuta
Postavke sredstev in obveznosti, ki so nominirane v tujih valutah, se v posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih
merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem poslujejo družbe (funkcijska valuta). Učinki prevedbe so
prikazani v izkazu poslovnega izida kot neto dobiček ali izguba iz tečajnih razlik.
140
Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta banke.
2.4.2 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk
Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi
tovrstnih transakcij in prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih
instrumentov, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se prikažejo kot del dobička oziroma
izgube zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri lastniških instrumentih, razvrščenih v skupino
finančnih instrumentov po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, so predstavljene v izkazu drugega
vseobsegajočega donosa pod ustrezno postavko.
Prihodki in odhodki v tuji valuti so preračunani v evrsko protivrednost po tečaju na datum transakcije. Dobički in izgube,
ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki neto dobički in izgube iz trgovanja s
tujo valuto.
2.5 Pobot
Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, kadar za to obstajajo pravna pravica in namen
neto poravnave ali istočasna realizacija sredstev ter poravnava obveznosti.
2.6 Prihodki in odhodki za obresti
Obrestni prihodki in odhodki za vse obrestovane finančne instrumente se v izkazu poslovnega izida pripoznajo med
obrestnimi prihodki oziroma obrestnimi odhodki po pogodbeni obrestni meri s pripadajočo opravnino ob odobritvi, kar
nadomešča uporabo metode efektivne obrestne mere. Obrestni prihodki vključujejo obresti od naložb s fiksnim
donosom in obresti vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida in prek drugega
vseobsegajočega donosa, ter obračunane diskonte in premije pri obveznicah in drugih »diskontnih« finančnih
instrumentih.
Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti sredstva ali obveznosti ter razporeditve
obrestnih prihodkov in odhodkov za določeno obdobje. Efektivna obrestna mera je tista diskontna stopnja, ki izenači
vse tokove, povezane s posameznim finančnim instrumentom. V izračun efektivne obrestne mere se vključujejo vsi
pogodbeni tokovi, vključno z vsemi opravninami, transakcijskimi stroški, premijami in diskonti, ne upoštevajo pa se
prihodnje kreditne izgube.
Izjema so instrumenti POCI, ki imajo t. i. CAEIR – kreditno prilagojeno efektivno obrestno mero, ki se uporablja ob
začetnem pripoznanju.
Kadar sta finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev oslabljena, se obrestni prihodki pripoznavajo z
upoštevanjem obrestne mere, ki je bila uporabljena za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov pri oceni potrebne
oslabitve. Obrestni prihodki se ne pripoznajo več, kadar finančno sredstvo izpolni določene pogoje in ni več mogoče
pričakovati poplačila.
2.7 Prihodki in odhodki za opravnine
Opravnine se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Prihodki od opravnin vključujejo
predvsem opravnine, prejete zaradi opravljanja plačilnega prometa, kartičnega in bankomatskega poslovanja,
transakcijskih računov strank ter od garancij. Opravnine, vključene v izračun efektivne obrestne mere, so izkazane med
obrestnimi prihodki oziroma odhodki. Opravnine za neizkoriščeni del odobrenih posojil, ki bodo verjetno izkoriščena, se
odložijo (skupaj z neposrednimi stroški) in so pripoznane kot prilagoditev efektivne obrestne mere posojila.
Opravnine, ki niso sestavni del efektivne obrestne mere finančnega instrumenta, se obračunajo v skladu z MSRP 15 in
so izkazane med prihodki od kreditnih poslov.
141
2.8 Prihodki iz dividend
Dividende se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kadar banka pridobi pravico do prejema dividend.
2.9 Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva vključujejo predvsem programsko opremo in licence za njeno uporabo ter so v izkazu
finančnega položaja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in oslabitev.
Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.
Amortizacijska doba programske opreme je enaka njeni dobi uporabnosti, večinoma pet let, toda ne več kot deset let.
Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na voljo za uporabo. Obdobje in metoda amortiziranja se za
neopredmetena dolgoročna sredstva s končno življenjsko dobo preverita ob koncu vsakega poslovnega leta.
2.10 Računovodsko obračunavanje najemov
2.10.1 Kadar je Skupina v vlogi najemnika
Vsi najemi, pri katerih Skupina nastopa kot najemnik, so poslovni najemi. Skladno z MSRP 16 se najemi nepremičnin in
opredmetenih osnovnih sredstev, ki so sklenjeni za obdobje, daljše od enega leta, in pri katerih vrednost sredstva
presega 5.000 evrov, evidentirajo med ustreznimi osnovnimi sredstvi kot pravica do uporabe. Neopredmetenih najetih
sredstev Skupina ne evidentira po MSRP 16, prav tako ne kratkoročnih najemov in najemov majhnih vrednosti, to je do
5.000 evrov. Ti se skladno z določili MSRP 16 pripoznajo kot stroški obdobja.
Pravice iz najemov se evidentirajo od 1. januarja 2019 naprej po diskontirani vrednosti prihodnjih najemnin, za katere
se oblikujejo dolgoročne obveznosti do najemodajalca, glede na dobo trajanja pogodbe in višino obrestne mere. Za
pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, se presojata možnost prekinitve in poslovna strategija Skupine. Za izračun se
upoštevajo obrestne mere za posojila iz kreditnega kalkulatorja glede na ročnost. Obresti se evidentirajo med finančnimi
odhodki. Za sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, Skupina uporablja model nabavne vrednosti, torej jih meri po
nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo. Skupina ponovno izmeri obveznosti iz najema v primeru sprememb, če se
spremenijo zneski najemnin ali drugi pogoji najema, skladno z novo pogodbo ali aneksom. Plačila najemnin zmanjšujejo
obveznosti iz najemov, medtem ko davek na dodano vrednost povečuje druge odhodke za davke.
Pogodbe na podlagi poslovnih najemov, ki niso pripoznane med osnovnimi sredstvi kot pravica do uporabe, se v izkaz
poslovnega izida vključujejo sorazmerno glede na čas trajanja pogodbe in se izkazujejo med drugimi stroški poslovanja.
Kadar je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, ki jih zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v
obdobju prekinitve pogodbe.
2.10.2 Kadar je Skupina v vlogi najemodajalca
Pri poslovnih najemih so prejeta plačila oziroma najemnine vključene med prihodke sorazmerno s časom trajanja
pogodbe. Sredstva, dana v poslovni najem, so v izkazu finančnega položaja prikazana med naložbenimi nepremičninami
ali opredmetenimi osnovnimi sredstvi.
Pri sredstvu, danem v finančni najem, se sedanja vrednost prihodnjih najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega
najema. Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivne obrestne mere v
celotni življenjski dobi najema. Terjatve iz finančnega najema so prikazane v višini neto naložbe v finančni najem,
vključno z nezajamčeno preostalo vrednostjo.
2.11 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Vsako leto se oceni poštena vrednost
objektov na podlagi cenitev neodvisnega cenilca. Knjigovodska vrednost sredstva se v primeru, da je ocenjena poštena
vrednost nižja od knjigovodske vrednosti, oslabi na nadomestljivo, to je ocenjeno vrednost. V primeru nižje knjigovodske
vrednosti od ocenjene poštene se vrednost osnovnih sredstev ne spreminja.
142
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se pripozna kot sredstvo, kadar je verjetno, da bodo v povezavi
s tem pritekale prihodnje gospodarske koristi in je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.
Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev razporejena v stroške v
ocenjenem obdobju njihove koristnosti, kot sledi spodaj:
Banka in Skupina
2025
2024
Gradbeni objekti
33 let
33 let
Računalniška oprema
5 let
5 let
Pohištvo in oprema
5 let
5 let
Motorna vozila
5 let
5 let
Vlaganja v tuje nepremičnine
10 let
10 let
Zemljišča se ne amortizirajo. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so dana v uporabo.
Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na knjigovodsko vrednost
sredstev in v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja. Vzdrževanja in popravila se vključijo v izkaz
poslovnega izida, kadar nastanejo stroški.
2.12 Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje
svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v najem, v primeru naložbenih nepremičnin, pridobljenih
zaradi unovčenja zavarovanj iz kreditnega poslovanja, pa tudi za namen dokončanja ali prodaje, in sicer z namenom
povečanja vrednosti naložbene nepremičnine. Te zajemajo stanovanja in poslovne prostore, danih v najem in katerih
površina presega 60 odstotkov celotne površine, pogodbe pa so sklenjene dolgoročno.
Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti na podlagi vsakoletne ocene neodvisnega cenilca. Dobički
in izgube iz vrednotenja po pošteni vrednosti se vključujejo v izkaz poslovnega izida.
2.13 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki
V izkazu denarnih tokov se kot denarna sredstva in njihovi ustrezniki izkazujejo: denar v blagajni in stanje na računih pri
centralni banki, posojila bankam ter druge kratkoročne hitro unovčljive naložbe s prvotno zapadlostjo manj kot 90 dni
od dneva pridobitve.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so oslabljeni, kot zahteva MSRP 9, vendar v izkazu denarnih tokov oslabitve niso
pripoznane, ker jih Uprava ne šteje kot pomembne.
2.14 Rezervacije za obveznosti in stroške
Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno
ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje
gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.
2.15 Ugodnosti zaposlenih
Ugodnosti zaposlenih vključujejo jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in druge dolgoročne ugodnosti.
Rezervacije za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar (več v pojasnilu 5.18).
Skupina plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje skladno z zakonodajo (8,85 odstotka bruto plače), s 01.07.2025
pa tudi prispevke za dolgotrajno oskrbo. Razen plačila prispevkov banka nima nikakršnih dodatnih obveznosti. Prispevki
pomenijo stroške v obdobju, na katero se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida prikazani v okviru stroškov dela.
143
2.16 Finančne garancije
Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da upravičencu do garancije plača dogovorjeni znesek za
pokritje izgube, ki jo ta utrpi v primeru dolžnikovega neplačila. Finančne garancije izdaja banka drugim bankam,
finančnim institucijam in drugim strankam za zavarovanje dolgov, limitov in drugih bančnih storitev.
Finančne garancije so ob izdaji pripoznane v zunajbilančni knjigovodski evidenci kot potencialne obveznosti. Prejete
opravnine se pripoznavajo v izkazu poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja.
Izdane garancije se v izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini ocenjenih izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo
pogodbenih obveznosti.
Povečanje obveznosti, povezanih s finančnimi garancijami, se izraža v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki.
V skladu z MSRP 9 banka oblikuje rezervacije za potencialne obveznosti iz naslova finančnih garancij.
2.17 Davki
Davek od dohodkov tekočega poslovnega leta je prikazan skladno s slovensko zakonodajo. Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (ZDDPO-2) v 60. členu določa, da se davek plačuje po stopnji 19 odstotkov od davčne osnove. Ne glede na
to pa se skladno s 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) od davčne osnove
za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po stopnji 22 odstotkov. Davčne odhodke v izkazu poslovnega izida
sestavljajo tekoči in odloženi davki.
Odloženi davki se obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznostmi za davčne namene ter
njihovo knjigovodsko vrednostjo. Obračunani so po davčni stopnji, veljavni v letu po koncu poslovnega leta.
Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi
obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.
Odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu in se pozneje prenese v izkaz
poslovnega izida skupaj z dobičkom oziroma izgubo zaradi vrednotenja.
Leta 2013 je bil v Sloveniji uveden davek na finančne storitve, s katerim so obdavčena plačana nadomestila za opravljene
predpisane finančne storitve. Davčna stopnja znaša 8,5 odstotka, davek se plačuje mesečno. Davek na finančne storitve
zmanjšuje prihodke iz opravnin (pojasnilo 4.3).
Davek na bilančno vsoto bank in hranilnic je bil uveden z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev
(ZORZFS) in velja za obdobje od leta 2024 do 2028. Osnova za davek je povprečna vrednost vseh sredstev v izkazu
finančnega položaja zavezanca na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju. Stopnja davka znaša 0,2 % od te
osnove. Pomembno je omeniti, da davčna obveznost ne sme presegati 30 % dobička iz rednega poslovanja pred
pripoznanjem odhodka iz naslova tega davka za posamezno davčno obdobje.
144
2.18 Delniški kapital
2.18.1 Stroški izdaje delnic
Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani v kapitalu kot zmanjšanje kapitalskih rezerv.
2.18.2 Dividende na navadne delnice
Dividende na navadne delnice zmanjšujejo kapital v obdobju, v katerem so jih odobrili lastniki banke.
2.18.3 Lastne delnice
Če Skupina z nakupom pridobi delnice banke, se dano nadomestilo prikaže kot zmanjšanje kapitala. Če pozneje prodaja
lastne delnice, se prejeto nadomestilo prikaže s povečanjem kapitala. Pri poznejši prodaji lastnih delnic se dobički in
izgube pripoznajo v kapitalu. Za pridobljene delnice banka oblikuje rezerve za lastne delnice v kapitalu.
2.19 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji
Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je navadno
enaka izvirni vrednosti, zmanjšani za transakcijske stroške. Ob poznejšem merjenju se merijo po odplačni vrednosti,
razlika med vrednostjo ob začetnem pripoznanju in odkupno vrednostjo pa se v izkazu poslovnega izida pripozna med
obrestnimi odhodki z uporabo efektivne obrestne mere.
2.20 Poslovanje v tujem imenu in za tuji račun
Gorenjska banka, d. d., ponuja svojim strankam tudi storitve upravljanja premoženja. Ta sredstva niso vključena v izkaz
finančnega položaja. Za te storitve se strankam zaračuna opravnina, ki je razčlenjena po posameznih postavkah v
pojasnilu 4.3.2. Morebitne podrobnosti o poslovanju v tujem imenu in za tuji račun so predstavljene v pojasnilu 6.9.
Dodatno so skladno s slovensko zakonodajo v pojasnilu 6.9 za storitve sprejemanja in posredovanja naročil, izvrševanja
naročil, gospodarjenja in skrbništva s finančnimi instrumenti razčlenjeni podatki o terjatvah in obveznostih računov, na
katerih Skupina vodi finančna sredstva strank iz posredniškega poslovanja.
2.21 Podatki v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom
Razkritja podatkov v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom so prikazana za banko in Skupino
posebej. Kadar so podatki in informacije za banko in Skupino identični, so razkriti le za Skupino ali pa je dodano besedilo
»banka in Skupina«. Primerjalne informacije so razkrite na način, kot je opisan v pojasnilu 2.23.
3 Pomembnejše računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih usmeritev
Vse uporabljene usmeritve in ocene so po MSRP najboljše ocene, izvedene skladno z veljavnimi standardi. Ocene in
predpostavke temeljijo na načelu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji
glede prihodnjih dogodkov.
3.1 Izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev
Banka za oblikovanje izgub uporablja koncept pričakovanih izgub, ki zagotavlja nepristranske in z upoštevanjem različnih
makroekonomskih scenarijev tehtane ocene kreditnih izgub. Ti scenariji in njihove verjetnosti so določeni na podlagi
statističnih analiz ekonomskih napovedi, ki jih objavljajo različne zunanje agencije. Banka na ta način pripoznava tudi
izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.
Popravek vrednosti temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, ki izhajajo iz razvrstitve sredstev v posamezne razrede.
Razvrščanje v razrede za namen določitve verjetnosti neplačila je izvedeno na podlagi tako kvantitativnih kot kvalitativnih
meril, vsebovanih v internih bonitetnih modelih. Za namen razvrščanja sredstev v Skupine banka uporablja različna
kvalitativna merila, predpisana s strani regulatorja, kot tudi kvantitativna merila, ki temeljijo na spremembi vseživljenjske
verjetnosti neplačila.
145
Vsi interni bonitetni modeli so redno validirani, ostali modeli in ekspertne odločitve, uporabljene pri izračunih pričakovanih
izgub, pa so podvrženi rednim testiranjem za nazaj.
Za vse pomembne izpostavljenosti na ravni komitenta banka redno ocenjuje, ali so izpolnjeni pogoji za posamično
oslabitev sredstev in/ali obseg potrebnih rezervacij za zunajbilančne prevzete obveznosti. Oslabitev finančnega sredstva
je razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. MSRP kot nadomestljivo vrednost opredeljujejo sedanjo
vrednost (diskontirano vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov ob uporabi izvirne efektivne obrestne mere.
Pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se
upoštevajo tudi pričakovani denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj (primernih zavarovanj z zastavo premičnin in
nepremičnin), ki se ocenijo ob upoštevanju časa unovčevanja posamezne oblike zavarovanj in pričakovanih stroškov
unovčevanja. Razkrito je v pojasnili 7.1.1.
3.2 Poštene vrednosti finančnih instrumentov
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na osnovi objavljene tržne
cene na datum poročanja, to je na osnovi cene, ki predstavlja najboljše povpraševanje za finančna sredstva.
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z uporabo modelov
vrednotenja. Modele vrednotenja za določanje poštene vrednosti redno pregledujejo neodvisne osebe. Vsi uporabljeni
modeli so preverjeni z namenom zagotovitve, da rezultati izražajo tržne razmere. Modeli, kolikor je le mogoče, temeljijo
na tržnih podatkih, kljub temu pa je treba za določitev tržnega tveganja, volatilnosti in korelacije uporabljati tudi ocene.
Spremembe ocen glede teh dejavnikov lahko vplivajo na poročano pošteno vrednost finančnih instrumentov.
Hierarhija finančnih instrumentov glede na določitev poštenih vrednosti je razkrita v pojasnilu 7.4.3.
3.3. Oslabitev naložb v kapital odvisnih družb
Pri ocenjevanju oslabitev naložb v kapital odvisnih družb Skupina poleg nepristranskih dokazov o oslabitvi upošteva tudi
znamenja, ki kažejo, da utegne biti naložba v kapital odvisne družbe oslabljena. Če taki dokazi in znamenja obstajajo,
Skupina znesek oslabitve izračuna kot razliko med knjigovodsko vrednostjo naložbe in njeno nadomestljivo vrednostjo.
Nadomestljiva vrednost naložbe je enaka višji izmed naslednjih dveh vrednosti: pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti
pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po tržni donosnosti za podobna finančna sredstva.
Če kateri od teh zneskov presega knjigovodsko vrednost naložbe, potem oslabitev ni potrebna. Če pričakovanih
prihodnjih denarnih tokov ni mogoče oceniti, Skupina potrebne oslabitve izračuna kot razliko med knjigovodsko
vrednostjo finančnega sredstva in knjigovodsko vrednostjo kapitala družbe, v kateri ima Skupina naložbo, in sicer v
sorazmernem deležu glede na kapitalsko udeležbo.
3.4. Rezervacije za zunajbilančna tveganja
Rezervacije za zunajbilančna tveganja so oblikovane za odobrena nečrpana posojila, finančne garancije, avale, nekrite
akreditive in posle s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za Skupino nastane obveznost plačila. Skupina pri
rezervacijah za zunajbilančna tveganja upošteva finančne pogoje, plačilno disciplino in morebitna prejeta zavarovanja,
kar razkrivamo v pojasnilu 6.1.1.
3.5. Rezervacije za pravno nerešene posle
Rezervacije za pravno nerešene posle, če so potrebne, so oblikovane na podlagi ocene verjetnega negativnega izida
sodnih postopkov, kar razkrivamo v pojasnilu 6.1.2.
3.6 Rezervacije za dolgoročne ugodnosti zaposlenih
Obveznosti za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Predpostavke, uporabljene v aktuarskem izračunu, in
rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, ki so bile oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna, so razkrite v
pojasnilu 5.18.
146
zneski so izraženi v tisoč EUR
4 Pojasnila k izkazu poslovnega izida
4.1 Čiste obresti
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Prihodki iz obresti
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji
1.260
1.905
1.260
1.905
Krediti in druga finančna sredstva
97.912
109.598
97.455
109.257
Krediti, obvezno merjeni po FVTPL
-
-
-
-
Vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
2.663
3.511
2.663
3.511
Finančne obveznosti – negativna obrestna mera
-
-
-
-
Druga sredstva
103
160
103
160
Skupaj
101.938
115.174
101.481
114.833
Odhodki za obresti
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
Vloge
12.463
13.418
12.463
13.418
Krediti
3.461
5.016
3.461
5.016
Izdane obveznice
9.696
6.923
9.696
6.923
Druge obveznosti
25
18
73
30
Finančna sredstva – negativna obrestna mera
18
-
18
-
Skupaj
25.663
25.375
25.711
25.387
Čiste obresti
76.275
89.799
75.770
89.446
V letu 2025 so obrestni prihodki na kreditno oslabljena finančna sredstva v banki in Skupini znašali 2.196 tisoč evrov
(2024: 1.882 tisoč evrov).
4.2 Prihodki iz dividend
Banka in Skupina
2025
2024
Dividende iz finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI
-
-
Dividende iz finančnih poslov, obvezno merjenih po FVTPL
347
900
Skupaj
347
900
4.3 Čiste opravnine
4.3.1 Prihodki in odhodki od opravnin v zvezi s posli za lasten račun banke in Skupine
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Prihodki iz opravnin
Opravnine iz kreditnih poslov
3.903
3.350
4.277
3.315
Opravnine iz danih jamstev
1.867
1.393
1.867
1.393
Opravnine iz opravljanja plačilnih storitev
Vodenje transakcijskih računov
5.738
5.239
5.738
5.239
Izvrševanje debetnih in kreditnih plačil
4.432
4.172
4.520
4.231
Dvigi gotovine na bankomatih
2.340
2.155
2.340
2.155
Kartično poslovanje
2.302
1.548
2.302
1.548
Druge storitve v zvezi s plačevanjem
130
137
130
137
Opravnine iz opravljanja drugih poslov
2.535
1.956
2.592
2.024
Skupaj
23.247
19.950
23.766
20.042
147
Zneski so izraženi v tisoč EUR
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Odhodki za opravnine
Opravnine od opravljenih storitev v zvezi s plačevanjem
480
513
480
513
Opravnine od opravljenih drugih storitev
290
321
294
302
Skupaj
770
834
774
815
Čiste opravnine
22.477
19.116
22.992
19.227
4.3.2 Prihodki in odhodki od opravnin v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za stranke
Banka in Skupina
2025
2024
Prihodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi
storitvami in posli za stranke
Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil
1.836
1.270
Skupaj
1.836
1.270
Odhodki za opravnine v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi
storitvami in posli za stranke
Opravnine v zvezi z družbo KDD in njej podobnimi organizacijami
60
55
Skupaj
60
55
Čiste opravnine v zvezi z investicijskimi storitvami
1.776
1.215
4.4 Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Banka in Skupina
2024
Dobički iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
49
Izgube iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
(1)
Izgube iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti
(1)
Dobički iz finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI
252
Izgube iz finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI
(2)
Skupaj čisti dobički
297
Banka je v letu 2025 dobiček ustvarila pri prodaji obveznic tujih držav.
4.5 Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje
Banka in Skupina
2024
Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut
327
Čisti dobički iz izvedenih finančnih instrumentov
-
Skupaj
327
4.6 Čisti dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po FVTPL, ki niso v posesti za trgovanje
Banka in Skupina
2025
2024
Čisti dobički/(izgube) iz prevrednotenja lastniških vrednostnih papirjev (pojasnilo 5.2)
290
339
Čisti dobiček iz prodaje lastniških vrednostnih papirjev
-
-
Čisti dobički iz prevrednotenja kreditov (pojasnilo 5.2)
-
-
Skupaj
290
339
148
Zneski so izraženi v tisoč EUR
4.7 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik
Banka
Skupina
2025 2024 2025 2024
Dobički iz tečajnih razlik
9.371
6.706
9.372
6.706
Izgube iz tečajnih razlik
(9.324)
(6.712)
(9.324)
(6.712)
Skupaj
47
(6)
48
(6)
4.8 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Dobički ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev
529
93
604
139
Dobički ob odpravi pripoznanja naložbenih nepremičnin
483
2.362
483
2.362
Izgube ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev
(5)
(4)
(3.066)
(668)
Izgube ob odpravi pripoznanja naložbenih nepremičnin
(17)
-
(17)
-
Skupaj
990
2.451
(1.996)
1.833
4.9 Drugi čisti poslovni dobički/izgube
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Neto prihodki iz naložbenja nepremičnin in opreme, danih v poslovni najem
1.580
2.061
10.397
7.954
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost
1.215
368
1.495
537
Drugi poslovni prihodki
4.318
2.722
4.691
2.937
Drugi poslovni odhodki
(1.567)
(1.556)
(1.670)
(1.576)
Skupaj
5.546
3.595
14.913
9.852
4.10 Administrativni stroški
Banka
Skupina
Stroški dela 2025 2024 2025 2024
Bruto plače
22.053
20.872
25.901
24.338
Dajatve za socialno zavarovanje
1.470
1.272
1.658
1.458
Dajatve za obvezno pokojninsko zavarovanje
1.788
1.657
2.197
2.066
Druge dajatve, odvisne od bruto plač
108
100
764
689
Drugi stroški dela
2.149
1.987
2.474
2.320
Skupaj
27.568
25.888
32.994
30.871
Stroški storitev in materiala
Storitve drugih
10.834
9.526
11.707
10.335
Revizijske, svetovalne in druge nerevizijske storitve
2.195
2.387
2.379
2.520
Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev
816
600
991
732
Davki
4.737
5.061
4.737
5.061
Prispevki
179
183
201
205
Članarine in podobno
115
101
136
121
Drugi upravni stroški
10.980
10.129
5.128
4.909
Stroški materiala
1.134
1.062
1.356
1.235
Skupaj
30.990
29.049
26.635
25.118
Administrativni stroški
58.558
54.937
59.629
55.989
149
Zneski so izraženi v tisoč EUR
Znesek za revidiranje konsolidiranega letnega poročila za leto 2025 znaša 162,1 tisoč evrov (2024 125,2 tisoč evrov), za
druge storitve dajanja zagotovil pa 25,9 tisoč evrov (2024: 22,8 tisoč evrov). Stroškov za davčno svetovanje ni bilo.
Dne 31. decembra 2025 je bilo v banki zaposlenih 437 delavcev (2024: 440), v Skupini pa 535 delavcev (2024: 538),
povprečno število zaposlenih v letu 2025 v Skupini pa je bilo 442 delavcev. Drugi upravni stroški vključujejo stroške službenih
potovanj, marketinga, licenčnin, zavarovanja, sodne in administrativne takse ter stroške lizinških storitev.
Banka kratkoročne najeme in najeme manjših vrednosti upošteva med stroški in ne med obveznostmi iz najemov. V letu
2025 je banka plačala skupno 812 tisoč evrov za vse najemnine (2024: 614 tisoč evrov), Skupina pa 763 tisoč evrov (2024:
1.017 tisoč evrov).
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Stroški najemnin
Kratkoročni najemi
17
-
17
-
Najemi nizke vrednosti
467
405
428
368
Variabilni, občasni zneski plačil
1
-
1
-
Skupaj
485
405
446
368
4.11 Stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog
Banka in Skupina
2025
2024
Jamstveni sklad
3.180
2.412
Sklad za reševanje bank
-
-
Skupaj
3.180
2.412
4.12 Amortizacija
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev:
Opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo PUS (pojasnilo 5.9.1)
367
354
385
302
Opredmetena osnovna sredstva, ki ne predstavljajo PUS (pojasnilo 5.9.2)
1.669
1.221
6.448
5.212
Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 5.11)
860
829
890
860
Skupaj
2.896
2.404
7.723
6.374
4.13 Čiste izgube/dobički ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev
Banka in Skupina
2025
2024
Čisti dobički iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
15
28
Čiste izgube iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti (pojasnilo 7.1.4.4)
-
-
Skupaj
15
28
4.14 Rezervacije
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti (pojasnilo 5.18)
756
(937)
751
(945)
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 5.18)
190
245
208
291
Rezervacije za stroške reorganizacije (pojasnilo 5.18)
-
200
-
200
Rezervacije za pravno nerešene tožbe (pojasnilo 5.18)
-
17
-
17
Skupaj
946
(475)
959
(437)
150
Zneski so izraženi v tisoč EUR
4.15 Oslabitve
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Oblikovanje/(odprava) oslabitev:
Stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah
(pojasnilo 5.1.2)
(4)
1
(4)
1
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI (pojasnilo 5.3.3)
820
311
820
311
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti
(pojasnilo 5.4.3)
(69)
(52)
(69)
(52)
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.5.2)
-
(2)
-
(2)
Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti
(pojasnilo 5.6.3)
(1.371)
5.333
(1.362)
5.396
Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
(pojasnilo 5.7.2)
(26)
14
(19)
152
Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.9)
(4)
3
(4)
3
Druga sredstva (pojasnilo 5.12)
(23)
28
(23)
28
Kapitalske naložbe v odvisne družbe
(2.073)
-
(2.073)
-
Skupaj
(2.750)
5.636
(2.734)
5.837
4.16 Davek iz dohodka pravnih oseb
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Obračunan davek
4.270
5.436
4.371
5.469
Odložen davek
(2.850)
214
(2.862)
184
Skupaj
1.420
5.650
1.509
5.653
Davek iz dohodka se razlikuje od davka, ugotovljenega z uporabo predpisane davčne stopnje v Sloveniji, kot sledi:
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Dobiček pred obdavčitvijo
43.923
51.931
44.388
52.068
Davek, izračunan po predpisani davčni stopnji 22 %
9.663
11.425
9.765
11.455
Davek od nepriznanih odhodkov
196
216
211
227
Davek od neupoštevanih prihodkov – dividende
(76)
(198)
(76)
(198)
Davek od začasnih razlik – oslabitev obveznic
220
102
220
102
Davek od začasnih razlik – odprava oslabitev obveznic
(235)
(116)
(235)
(116)
Davek od začasnih razlik – oblikovanje/poraba rezervacij
(10)
11
(7)
46
Koriščenje davčne izgube
(7.639)
(5.470)
(7.672)
(5.499)
Drugi učinki na davek
-
-
8
(19)
Davek od davčnih olajšav
(699)
(320)
(705)
(345)
Skupaj davki
1.420
5.650
1.509
5.653
Efektivna davčna stopnja, v %
3,2
10,9
3,4
10,9
Banka za davčno nepriznane oslabitve vrednostnih papirjev, davčno izgubo iz preteklih let in za druge rezervacije nima v celoti
pripoznanih odloženih davkov. Pripoznane ima le do višine, ki jo bo mogoče porabiti glede na načrtovane obdavčljive dobičke
do leta 2027. Razlika do celotnega zneska odloženih davkov, ki jih bo banka lahko upoštevala v prihodnjih letih, znaša
9.581 tisoč evrov (2024: 17.511 tisoč evrov).
151
Učinek obračunanega davka v poslovnem izidu za leto 2025 znaša 4.270 tisoč evrov (2024: 5.436 tisoč evrov), za Skupino pa
4.371 tisoč evrov (2024: 5.469 tisoč evrov).
Efektivna davčna stopnja v letu 2025 znaša 3,2 odstotka za banko in 3,4 odstotka za Skupino (2024: za banko 10,9 odstotka in
za skupino 10,9 odstotka).
Davčna terjatev iz odloženih davkov v letu 2025 znaša 2.850 tisoč evrov (2024: davčna obveznost 214 tisoč evrov), za Skupino
pa 2.862 tisoč evrov (2024: davčna obveznost 184 tisoč evrov).
152
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.Pojasnila k izkazu finančnega položaja in izkazu vseobsegajočega donosa
Gibanje popravkov vrednosti po skupinah je za vse postavke izkaza finančnega položaja razkrito v pojasnilu 7.1.4.3.
5.1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah
5.1.1 Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Denar v blagajni
27.320
27.851
27.320
27.851
Stanje na računih pri centralni banki
337.770
335.221
337.770
335.221
Vpogledne vloge pri bankah
21.508
23.227
21.508
23.227
Denar in denarni ustrezniki (pojasnilo 6.2)
386.598
386.299
386.598
386.299
Popravki vrednosti
(14)
(18)
(14)
(18)
Skupaj
386.584
386.281
386.584
386.281
5.1.2 Gibanje popravkov vrednosti stanj na računih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah
Banka in Skupina
2025
2024
Stanje 1. januarja
18
17
Oslabitve stanj denarnih sredstev v centralnih bankah (pojasnilo 4.15)
(4)
1
Stanje 31. decembra
14
18
5.2 Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL, ki niso v posesti za trgovanje
Banka in Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Lastniški instrumenti
7.648
7.358
Krediti
-
-
Skupaj
7.648
7.358
Predpostavke, ki so bile uporabljene pri merjenju finančnih sredstev, obvezno merjenih po FVTPL, so razkrite v
pojasnilu 7.4.3.1.
Gibanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po FVTPL, ki niso v posesti za trgovanje
Banka in Skupina
2025
2024
Stanje 1. januarja
7.358
6.650
Prevrednotenje lastniških instrumentov (pojasnilo 4.6)
290
339
Prevrednotenje kreditov (pojasnilo 4.6)
-
-
Pridobitev lastniških instrumentov
-
586
Prodaja lastniških instrumentov
-
(217)
Odplačila kreditov
-
-
Stanje 31. decembra
7.648
7.358
153
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.3 Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
5.3.1 Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI
Banka in Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Lastniški instrumenti
Delež v Skladu za reševanje bank
7.123
6.954
Delež v družbi SWIFT, La Hulpe, Belgija
37
32
Delež v Addiko Bank AG Vienna
22.260
19.275
Dolžniški instrumenti
Obveznice, izdane od države
78.459
60.838
Obveznice, izdane od drugih izdajateljev
12.452
7.191
Zakladne menice
-
21.900
Bruto vrednost
120.331
116.190
Popravki vrednosti
(1.195)
(375)
Skupaj
119.136
115.815
Banka delež v Addiko Bank AG Vienna skladno z usmeritvijo Skupine meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega
donosa.
5.3.2 Gibanje finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI
Banka in Skupina
2025
2024
Stanje 1. januarja
115.815
82.505
Nakup
69.757
102.454
Prodaja in zapadlost
(70.317)
(72.694)
Obresti
(1)
(40)
Učinek vrednotenja po pošteni vrednosti
4.702
3.901
(Oblikovanje)/odprava oslabitev (pojasnilo 4.15)
(820)
(311)
Stanje 31. decembra
119.136
115.815
5.3.3 Gibanje popravkov vrednosti finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI
Banka in Skupina
2025
2024
Stanje 1. januarja
375
64
Oblikovanje oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev (pojasnilo 4.15)
820
311
Stanje 31. decembra
1.195
375
5.3.4 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos iz finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI
Banka in Skupina
2025
2024
Stanje 1. januarja
(182)
(1.090)
Dobički/(izguba) zaradi sprememb poštene vrednosti dolžniških finančnih instrumentov
(119)
1.834
Dobički/(izgube) zaradi spremembe poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente
3.159
(722)
Odloženi davek
(669)
(204)
Stanje 31. decembra
2.189
(182)
154
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.4 Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti
5.4.1 Razčlenitev po vrstah dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti
Banka in Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Obveznice, izdane od države
212.037
236.581
Obveznice, izdane od bank
14.597
9.518
Obveznice, izdane od drugih izdajateljev
5.592
5.591
Zakladne menice
-
-
Bruto vrednost
232.226
251.690
Popravki vrednosti
(132)
(202)
Skupaj
232.094
251.488
5.4.2 Gibanje dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti
Banka in Skupina
2025
2024
Stanje 1. januarja
251.488
301.842
Nakup
5.000
-
Prodaja in zapadlost
(23.000)
(47.756)
Obresti
(73)
(1.020)
Tečajne razlike
-
-
Prenos diskonta v poslovni izid
(1.390)
(1.630)
(Oblikovanje)/odprava oslabitev (pojasnilo 4.15)
69
52
Stanje 31. decembra
232.094
251.488
5.4.3 Gibanje popravkov vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti
Banka in Skupina
2025
2024
Stanje 1. januarja
202
254
Oblikovanje/(odprava) oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev (4.15)
(70)
(52)
Stanje 31. decembra
132
202
5.5 Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti
5.5.1 Razčlenitev kreditov bankam po vrstah terjatev
Banka in Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Vezane vloge
10.228
16.599
Odkupljene terjatve
963
2.047
Bruto vrednosti
11.191
18.646
Popravki vrednosti
(2)
(1)
Skupaj
11.189
18.645
V letih 2024 in 2025 ni bilo zastavljenih depozitov. Konec leta 2025 je bilo med krediti bankam za 5.915 tisoč evrov (2024:
14.409 tisoč evrov) denarnih ustreznikov, tj. kreditov s prvotno zapadlostjo manj kot 90 dni od dneva pridobitve.
155
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.5.2 Gibanje popravkov vrednosti kreditov bankam, merjenih po odplačni vrednosti
Banka in Skupina
2025
2024
Stanje 1. januarja
1
3
Oblikovanje/(odprava) oslabitev kreditov bankam (pojasnilo 4.15)
1
(2)
Stanje 31. decembra
2
1
5.6 Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti
5.6.1 Razčlenitev kreditov strankam, ki niso banke, merjenih po odplačni vrednosti, po vrstah posojilojemalcev
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Krediti prebivalstvu:
– okvirni krediti
15.770
16.191
15.770
16.191
– stanovanjski krediti
323.945
260.426
323.945
260.426
– potrošniški in drugi krediti
469.599
415.766
469.599
415.766
Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom:
– velike družbe
313.230
241.333
313.230
241.333
– majhne in srednje družbe
800.160
739.936
788.062
727.360
– država
35.389
47.753
35.389
47.753
Bruto krediti
1.958.093
1.721.405
1.945.995
1.708.829
Popravki vrednosti
(27.615)
(31.067)
(27.596)
(31.039)
Skupaj
1.930.478
1.690.338
1.918.399
1.677.790
5.6.2 Razčlenitev kreditov strankam, ki niso banke, merjenih po odplačni vrednosti, po vrstah terjatev
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Odkupljene terjatve
218.865
190.584
218.865
190.584
Terjatve iz finančnega najema
506.189
479.575
506.189
479.575
Krediti
1.233.015
1.051.246
1.220.917
1.038.670
Terjatve iz danih jamstev
24
-
24
-
Bruto krediti
1.958.093
1.721.405
1.945.995
1.708.829
Popravki vrednosti
(27.615)
(31.067)
(27.596)
(31.039)
Skupaj
1.930.478
1.690.338
1.918.399
1.677.790
5.6.3 Gibanje popravkov vrednosti kreditov strankam, ki niso banke, merjenih po odplačni vrednosti
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Stanje 1. januarja
31.067
25.475
31.039
25.385
Oblikovanje oslabitev (pojasnilo 4.15)
(1.371)
5.333
(1.362)
5.395
Odpisi
(3.584)
(2.061)
(3.584)
(2.061)
Druge spremembe
1.503
2.320
1.503
2.320
Stanje 31. decembra
27.615
31.067
27.596
31.039
156
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.7 Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
5.7.1 Razčlenitev drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, po vrstah terjatev
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Terjatve v obračunu
22
15
22
15
Terjatve za opravnine
570
532
570
532
Terjatve do kupcev
1.654
1.542
1.821
1.809
Terjatve za prejeta plačila iz naslova upravljanja portfelja
1
11
1
11
Druga sredstva
1.676
1.611
1.715
1.625
Bruto druga finančna sredstva
3.923
3.711
4.129
3.992
Popravki vrednosti
(115)
(140)
(184)
(205)
Skupaj
3.808
3.571
3.945
3.787
5.7.2 Gibanje popravkov vrednosti drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Stanje 31. december
140
126
205
376
Oblikovanje/(odprava) oslabitev (pojasnilo 4.15)
(25)
14
(21)
(171)
Druga znižanja
-
-
-
-
Stanje 31. decembra
115
140
184
205
5.8 Naložbe v kapital odvisnih družb
5.8.1 Ključni podatki odvisnih družb
2025
Sredstva
Obveznosti
Kapital
Dobiček/
izguba
Prihodki
% udeležbe
Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj
5.371
538
4.833
163
834
100
GB Leasing, d.o.o., Ljubljana
21.226
17.013
4.213
249
15.833
100
Filira, d. o. o., Ljubljana
94
2
92
-
-
100
2024
Sredstva
Obveznosti
Kapital
Dobiček/
izguba
Prihodki
% udeležbe
Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj
4.881
212
4.669
307
949
100
GB Leasing, d.o.o., Ljubljana
21.958
18.003
3.955
(145)
11.561
100
Filira, d. o. o., Ljubljana
105
13
92
-
-
100
5.8.2 Naložbe v kapital odvisnih družb
Konec leta 2025 je bilo v aktivi izkaza finančnega položaja 8.478,3 tisoč evrov naložb v kapital odvisnih družb, pri čemer je
bila naložba v kapital družbe Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj evidentirana po vrednosti 4.594,0 tisoč evrov, naložba v kapital
družbe GB Leasing, d.o.o., Ljubljana po vrednosti 3.800,0 tisoč evrov in naložba v kapital družbe Filira, d. o. o., Ljubljana po
vrednosti 84,3 tisoč evrov (2024 6.405,6 tisoč evrov, od tega Imobilia-GBK, d.o.o., Kranj 2.521,3 tisoč evrov, GB Leasing,
d.o.o., Ljubljana 3.800 tisoč evrov in Filira d.o.o., Ljubljana po vrednosti 84,3 tisoč evrov).
V letu 2025 je bila odpravljena oslabitev naložbe v Imobilio.
157
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.9 Opredmetena osnovna sredstva
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo PUS
1.149
835
1.136
951
Opredmetena osnova sredstva, ki ne predstavljajo PUS
20.101
13.775
39.564
33.813
Skupaj opredmetena osnovna sredstva
21.250
14.610
40.700
34.764
5.9.1 Opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe sredstev (PUS)
Banka
PUS – zgradbe
PUS – vozila
Skupaj
1. januar 2024
Nabavna vrednost
1.012
479
1.491
Popravek vrednosti
(687)
(198)
(885)
Neodpisana vrednost
325
281
606
Leto 2024
Otvoritveno stanje
325
281
606
Nakupi
397
239
636
Prodaje
-
-
-
Izločitve
-
(52)
(52)
Amortizacija
(214)
(141)
(355)
31. december 2024
508
327
835
31. december 2024
Nabavna vrednost
1.313
557
1.870
Popravek vrednosti
(805)
(230)
(1.035)
Neodpisana vrednost
508
327
835
Leto 2025
Otvoritveno stanje
1.012
479
1.491
Nakupi
(687)
(198)
(885)
Prodaje
325
281
606
Izločitve
1.012
479
1.491
Amortizacija
(687)
(198)
(885)
31. december 2025
325
281
606
31. december 2025
Nabavna vrednost
1.351
586
1.937
Popravek vrednosti
(553)
(235)
(788)
Neodpisana vrednost
798
351
1.149
158
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.9.1 Opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe sredstev (PUS)
Skupina
PUS – zgradbe
PUS – vozila
Skupaj
1. januar 2024
Nabavna vrednost
1.351
586
1.937
Popravek vrednosti
(553)
(235)
(788)
Neodpisana vrednost
798
351
1.149
Leto 2024
Otvoritveno stanje
346
10
356
Nakupi
923
13
936
Prodaje
(1.061)
-
(1.061)
Izločitve
1.061
(38)
1.023
Amortizacija
(318)
15
(303)
31. december 2024
951
-
951
31. december 2024
Nabavna vrednost
1.838
-
1.838
Popravek vrednosti
(887)
-
(887)
Neodpisana vrednost
951
-
951
Leto 2025
Otvoritveno stanje
951
-
951
Prekvalifikacija
-
33
33
Nakupi
534
36
570
Prodaje
-
-
-
Izločitve
-
(33)
(33)
Amortizacija
(349)
(36)
(385)
31. december 2025
1.136
-
1.136
31. december 2025
Nabavna vrednost
1.876
-
1.876
Popravek vrednosti
(740)
-
(740)
Neodpisana vrednost
1.136
-
1.136
159
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.9.2 Opredmetena osnovna sredstva, ki ne predstavljajo pravice do uporabe sredstev
Banka
Zemljišča in gradbeni
objekti
Računalniki
Motorna vozila
in druga
oprema
Sredstva v
pripravi
Skupaj
1. januar 2024
Nabavna vrednost
21.406
7.664
5.273
41
34.384
Popravek vrednosti
(13.537)
(6.063)
(4.570)
-
(24.170)
Neodpisana vrednost
7.869
1.601
703
41
10.214
Leto 2024
Otvoritveno stanje
7.869
1.601
703
41
10.214
Nakupi in prenove
-
-
-
4.303
4.303
Prenos iz/na naložbene nepremičnine
-
-
-
620
620
Prenos s/na sredstva v pripravi
1.194
542
810
(2.546)
-
Prodaje
(96)
-
(50)
-
(146)
Oslabitve
-
-
-
-
-
Izločitve
2
1
1
-
5
Amortizacija
(398)
(549)
(274)
-
(1.221)
31. december 2024
8.571
1.595
1.190
2.418
13.775
31. december 2024
Nabavna vrednost
22.478
8.035
5.942
2.418
38.874
Popravek vrednosti
(13.907)
(6.440)
(4.752)
-
(25.099)
Neodpisana vrednost
8.571
1.595
1.190
2.418
13.775
Leto 2025
Otvoritveno stanje
8.571
1.595
1.190
2.418
13.775
Nakupi in prenove
-
-
-
8.065
8.065
Prenos na sredstva za prodajo
(27)
-
-
-
(27)
Prenos iz/na naložbene nepremičnine
-
-
-
-
-
Prenos s/na sredstva v pripravi
6.972
977
2.104
(10.053)
-
Prodaje
-
(23)
(35)
-
(58)
Oslabitve
-
-
-
-
-
Izločitve
12
1
2
-
15
Amortizacija
(567)
(617)
(485)
-
(1.669)
31. december 2025
14.961
1.933
2.776
430
20.101
31. december 2025
Nabavna vrednost
29.273
7.047
7.866
430
44.617
Popravek vrednosti
(14.312)
(5.114)
(5.090)
-
(24.516)
Neodpisana vrednost
14.961
1.933
2.776
430
20.101
Vsa opredmetena osnovna sredstva so bremen prosta (v letih 2024 in 2025). Financirana so bila iz lastnih sredstev.
160
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.9.2 Opredmetena osnovna sredstva, ki ne predstavljajo pravice do uporabe sredstev
Skupina
Zemljišča in gradbeni
objekti
Računalniki
Motorna vozila in druga
oprema
Sredstva v
pripravi
Skupaj
1. januar 2024
Nabavna vrednost
21.406
7.908
28.757
41
58.112
Popravek vrednosti
(13.537)
(6.256)
(9.600)
-
(29.393)
Neodpisana vrednost
7.869
1.652
19.157
41
28.719
Leto 2024
Otvoritveno stanje
7.869
1.652
19.157
41
28.718
Nakupi in prenove
-
37
11.261
4.303
15.602
Prenos iz/na naložbene nepremičnine
-
-
-
620
620
Prenos s/na sredstva v pripravi
1.194
542
810
(2.546)
-
Prodaje
(96)
-
(7.855)
-
(7.951)
Oslabitve
-
-
-
-
-
Izločitve
2
1
2.033
-
2.036
Amortizacija
(398)
(589)
(4.224)
-
(5.211)
31. december 2024
8.571
1.644
21.180
2.418
33.813
31. december 2024
Nabavna vrednost
22.478
8.316
32.882
2.418
66.094
Popravek vrednosti
(13.907)
(6.672)
(11.702)
-
(32.281)
Neodpisana vrednost
8.571
1.644
21.180
2.418
33.813
Leto 2025
Otvoritveno stanje
8.571
1.644
21.180
2.418
33.813
Nakupi in prenove
-
21
18.595
8.066
26.681
Prenos na sredstva za prodajo
(27)
-
(331)
-
(358)
Prenos na naložbene nepremičnine
-
-
-
-
-
Prenos s/na sredstva v pripravi
6.972
977
2.104
(10.053)
-
Prodaje
-
(32)
(18.421)
-
(18.453)
Oslabitve
-
-
-
-
-
Izločitve
12
11
4.307
-
4.330
Amortizacija
(567)
(655)
(5.226)
-
(6.448)
31. december 2025
14.961
1.966
22.208
430
39.564
31. december 2025
Nabavna vrednost
29.273
7.341
34.683
430
71.727
Popravek vrednosti
(14.312)
(5.375)
(12.476)
-
(32.163)
Neodpisana vrednost
14.961
1.966
22.208
430
39.564
161
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.9.3 Opredmetena osnovna sredstva, ki so dana v najem
Banka Skupina
Zemljišča in
gradbeni
objekti dani v
najem
Skupaj
sredstva dana
v najem
Zemljišča in
gradbeni objekti
dani v najem
Motorna
vozila in druga
oprema dana v
najem
Skupaj sredstva
dana v najem
1. januar 2024
Nabavna vrednost
2.461
2.461
2.461
21.169
23.630
Popravek vrednosti
(1.838)
(1.838)
(1.838)
(4.634)
(6.472)
Neodpisana vrednost
623
623
623
16.535
17.158
Leto 2024
Otvoritveno stanje
623
623
623
16.535
17.158
Nakupi in prenove
243
243
243
9.988
10.231
Prodaje
-
-
-
(6.606)
(6.606)
Oslabitve
-
-
-
-
-
Izločitve
-
-
-
1.841
1.841
Amortizacija
(41)
(41)
(41)
(3.697)
(3.737)
31. december 2024
825
825
825
18.061
18.887
31. december 2024
Nabavna vrednost
2.704
2.704
2.704
24.551
27.255
Popravek vrednosti
(1.879)
(1.879)
(1.879)
(6.489)
(8.368)
Neodpisana vrednost
825
825
825
18.061
18.887
Leto 2025
Otvoritveno stanje
825
825
825
18.061
18.887
Nakupi in prenove
13
13
13
18.316
18.329
Prenos iz/na sredstva za
prodajo
(6)
(6)
(6)
-
-
Prodaje
-
-
-
(17.312)
(17.312)
Oslabitve
-
-
-
-
-
Izločitve
-
-
-
4.134
4.134
Amortizacija
(48)
(48)
(48)
(4.570)
(4.618)
31. december 2025
784
784
784
18.628
19.412
31. december 2025
Nabavna vrednost
2.677
2.677
2.677
25.554
28.231
Popravek vrednosti
(1.893)
(1.893)
(1.893)
(6.926)
(8.819)
Neodpisana vrednost
784
784
784
18.628
19.412
162
Večina pogodb, v katerih Skupina nastopa kot najemodajalec, se nanaša na pogodbe o finančnem in poslovnem najemu
vozil ter na pogodbe o poslovnem najemu poslovnih prostorov.
Največji del najemnih pogodb, v katerih Skupina nastopa kot najemodajalec, so pogodbe o finančnem najemu. Večina
pogodb o finančnem najemu je sklenjena za nepreklicno obdobje od 48 do 60 mesecev. S plačilom zadnjega obroka
najemnine ob koncu pogodbe postane predmet najema last najemnika. Terjatve finančnega najema so zavarovane s
predmetom najema.
Tabela prikazuje analizo zapadlosti terjatev iz najema – nediskontirane najemnine, ki bodo prejete po datumu
poročanja.
Prihodki iz finančnega najema
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Terjatve v zamudi
Pričakovani tokovi v letu 2025
202.661
Pričakovani tokovi v letu 2026
175.195
106.744
Pričakovani tokovi v letu 2027
122.717
80.327
Pričakovani tokovi v letu 2028
98.292
60.142
Pričakovani tokovi v letu 2029
74.364
41.396
Pričakovani tokovi v letu 2030
50.977
45.403
Pričakovani tokovi v letu 2031 in naprej
56.643
Skupaj
578.188
536.673
Nepremičnine so dane v najem najemnikom po pogodbi o operativnem najemu z mesečnimi najemninami.
Tabela prikazuje analizo zapadlosti najemnin iz poslovnega najema – nediskontirane najemnine, ki bodo prejete po
datumu poročanja.
Prihodki iz poslovnega najema
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Terjatve v zamudi
Pričakovani tokovi v letu 2025
3.338
Pričakovani tokovi v letu 2026
3.784
2.149
Pričakovani tokovi v letu 2027
2.993
1.441
Pričakovani tokovi v letu 2028
2.242
822
Pričakovani tokovi v letu 2029
1.490
289
Pričakovani tokovi v letu 2030
868
86
Pričakovani tokovi v letu 2031 in naprej
81
-
Skupaj
11.459
8.125
163
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.10 Naložbene nepremičnine
Banka
Stanovanja
Zgradbe
Zemljišča
Sredstva v pripravi
Skupaj
Leto 2024
Otvoritveno stanje
120
33.955
873
-
34.948
Nakup
-
-
-
236
236
Prenos z/med opredmetena osnovna sredstva
-
(620)
-
-
(620)
Prenos s/na sredstva v pripravi
-
236
-
(236)
-
Prenos na sredstva v posesti za prodajo
(pojasnilo 5.13)
-
-
-
-
-
Vrednotenje (pojasnilo 4.9)
10
348
10
-
368
Prodaje
-
(11.988)
-
-
(11.988)
31. december 2024
130
21.931
883
-
22.944
Leto 2025
Otvoritveno stanje
130
21.931
883
-
22.944
Nakup
-
-
-
74
74
Prenos z/med opredmetena osnovna sredstva
-
-
-
-
-
Prenos s/na sredstva v pripravi
-
70
-
(70)
-
Prenos na/iz sredstva v posesti za prodajo
(pojasnilo 5.13)
-
(1.485)
-
-
-
Vrednotenje (pojasnilo 4.9)
-
1.213
2
-
1.215
Prodaje
-
(485)
(167)
-
(2.137)
31. december 2025
130
21.245
718
4
22.097
Naložbene nepremičnine se merijo po pošteni vrednosti, ki je ugotovljena na podlagi izdelanih cenitvenih poročil,
pripravljenih s strani neodvisnih ocenjevalcev vrednosti, ki opravijo cenitev skladno z Mednarodnimi standardi
ocenjevanja vrednosti (raven 2), in na ocenah poslovodstva (raven 3).
Raven 1
Raven 2
Raven 3
Skupaj
31. december 2025
-
22.096
-
22.096
31. december 2024
-
22.944
-
22.944
V letu 2025 je bilo ustvarjenih 1.578 tisoč evrov prihodkov od najemnin (2024: 1.997 tisoč evrov), stroški vzdrževanja in
upravljanja naložbenih nepremičnin pa so znašali 450 tisoč evrov (2024: 548 tisoč evrov).
Prihodki iz najemnin iz naložbenih nepremičnin danih v najem
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Terjatve v zamudi
-
-
Pričakovani tokovi v letu 2025
-
1.220
Pričakovani tokovi v letu 2026
815
964
Pričakovani tokovi v letu 2027
763
868
Pričakovani tokovi v letu 2028
179
868
Pričakovani tokovi v letu 2029
178
868
Pričakovani tokovi v letu 2030
177
868
Pričakovani tokovi v letu 2031 in naprej
175
-
Skupaj
2.287
5.656
Banka je imela v začetku leta 2025 v lasti 21 naložbenih nepremičnin, od tega 14 objektov in 7 zemljišč. V letu 2025 sta
se prodali dve naložbeni nepremičnin TUŠ (TUŠ Market MB Gregorčičeva in TUŠ Market Lesce), naložbena nepremičnina
Hiša Žiri in dokončno kompleks Perina, kjer je bilo prodano še zadnje parkirno mesto. V letu 2025 se je delno, v deležu,
z dvema prodajnima pogodbama prodalo še zemljišče Radvanje (TUŠ). Neprodan del zemljišča še ostaja naša naložbena
nepremičnina. Tako je imela banka ob koncu leta 2025, na dan 31.12.2025, v lasti 17 naložbenih nepremičnin, od tega
10 objektov in 7 zemljišč.
164
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.10 Naložbene nepremičnine
Skupina
Stanovanja
Zgradbe
Zemljišča
Sredstva v pripravi
Skupaj
Leto 2024
Otvoritveno stanje
120
36.852
1.606
-
38.578
Nakup
-
-
-
236
236
Prenos z/med opredmetena osnovna sredstva
-
(620)
-
-
(620)
Prenos s/na sredstva v pripravi
-
236
-
(236)
-
Prenos na sredstva v posesti za prodajo
(pojasnilo 5.13)
-
-
-
-
-
Vrednotenje (pojasnilo 4.9)
10
507
10
-
527
Prodaje
-
(12.017)
-
-
(12.017)
31. december 2024
130
24.958
1.616
-
26.704
Leto 2025
Otvoritveno stanje
130
24.958
1.616
-
26.704
Nakup
-
-
-
74
74
Prenos z/med opredmetena osnovna sredstva
-
-
-
-
-
Prenos s/na sredstva v pripravi
-
70
-
(70)
-
Prenos s sredstev v posesti za prodajo
(pojasnilo 5.13)
-
(4.093)
(733)
-
(3.341)
Vrednotenje (pojasnilo 4.9)
-
1.494
2
-
1.496
Prodaje
-
(485)
(167)
-
(2.137)
31. december 2025
130
21.945
718
4
22.797
165
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.11 Neopredmetena sredstva
V letih 2024 in 2025 je banka nakupe neopredmetenih sredstev financirala iz lastnih sredstev in ne s posojili.
Banka
Licence in premoženjske
pravice
Sredstva v pripravi
Skupaj
1. januar 2024
Nabavna vrednost
13.247
13
13.260
Popravek vrednosti
(10.903)
-
(10.903)
Neodpisana vrednost
2.344
13
2.357
Leto 2024
Otvoritveno stanje
2.344
13
2.357
Nakupi
-
726
726
Prenos s/na sredstva v pripravi
581
(581)
-
Izločitve
1
-
1
Amortizacija
(829)
-
(829)
31. december 2024
2.097
158
2.255
31. december 2024
Nabavna vrednost
13.829
158
13.987
Popravek vrednosti
(11.732)
-
(11.732)
Neodpisana vrednost
2.097
158
2.255
Leto 2025
Otvoritveno stanje
2.097
158
2.255
Nakupi
-
3.946
3.946
Prenos s/na sredstva v pripravi
1.989
(1.989)
-
Izločitve
1
-
1
Amortizacija
(860)
-
(860)
31. december 2025
3.229
2.115
5.344
31. december 2025
Nabavna vrednost
15.533
2.115
17.648
Popravek vrednosti
(12.304)
-
(12.304)
Neodpisana vrednost
3.229
2.115
5.344
Skupina
Licence in premoženjske
pravice
Sredstva v pripravi
Skupaj
1. januar 2024
Nabavna vrednost
13.851
13
13.864
Popravek vrednosti
(11.415)
-
(11.415)
Neodpisana vrednost
2.436
13
2.449
Leto 2024
Otvoritveno stanje
2.436
13
2.449
Nakupi
30
726
756
Prenos s/na sredstva v pripravi
581
(581)
-
Izločitve
1
-
1
Amortizacija
(860)
-
(860)
31. december 2024
2.188
158
2.346
31. december 2024
Nabavna vrednost
14.463
158
14.621
Popravek vrednosti
(12.275)
-
(12.275)
Neodpisana vrednost
2.188
158
2.346
Leto 2025
Otvoritveno stanje
2.188
158
2.346
Nakupi
77
3.946
4.023
Prenos s/na sredstva v pripravi
1.989
(1.989)
-
Izločitve
1
-
1
Amortizacija
(890)
-
(890)
31. december 2025
3.367
2.115
5.482
31. december 2025
Nabavna vrednost
16.243
2.115
18.358
Popravek vrednosti
(12.877)
-
(12.877)
Neodpisana vrednost
3.367
2.115
5.481
166
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.12 Druga sredstva
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Vnaprej plačani in odloženi stroški oziroma odhodki
1.079
655
1.231
780
Zaloge
1.869
1.180
1.902
1.180
Terjatve za dane predujme
3.518
4.183
3.558
4.185
Terjatve za plačane davke
355
579
366
608
Bruto vrednost
6.821
6.597
7.057
6.753
Popravki vrednosti
(12)
(35)
(12)
(35)
Skupaj
6.809
6.562
7.045
6.718
Gibanje popravkov vrednosti drugih sredstev
2025
2024
Banka in Skupina
Stanje 1. januarja
35
7
Oblikovanje/(odprava) oslabitev (pojasnilo 4.15)
(23)
28
Stanje 31. decembra
12
35
5.13 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
Banka
Skupina
2025
2024
2025
2024
Stanje 1. januarja
102
4.107
794
6.536
Prenos iz/na naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.10)
1.900
-
5.489
-
Prenos na osnovna sredstva
547
-
547
-
Nove nabave
-
-
2.922
2.072
Prodaja
(1.905)
(4.005)
(5.235)
(7.814)
Stanje 31. decembra
644
102
4.517
794
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo so vrednotena po pošteni vrednosti, zato se od teh transakcij ne
pričakujejo dodatni dobički ali izgube, ki bi bili materialni. V drugem četrtletju leta 2025 je bilo na sredstva v posesti
za prodajo preneseno 1.900 tisoč EUR – prodaja naložbene nepremičnine TUŠ Lesce, prodaja je bila realizirana v
tretjem četrtletju. Stanje na dan 31.12.2025 v višini 644 tisoč EUR se delno nanaša na nepremičnino stavba Kr. Gora
in sicer v višini 547 tisoč EUR, stavba bo dokončno prodana v letu 2026. 97 tisoč EUR pa se nanaša na nepremičnino,
ki se odplačuje mesečno, dokončna prodaja pa je predvidena v daljšem časovnem obdobju, v letu 2025 je bilo obročno
odplačano 5 tisoč EUR. V skupini sredstva za prodajo predstavljajo osebna vozila, ki jih družba namerava prodati v
roku 1 leta ter stavba, kjer je včasih obratovalo podjetje Šešir Škofja Loka.
5.14 Vloge strank, ki niso banke
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Pravne in druge osebe
– vloge na vpogled
503.464
415.073
502.183
414.311
– vezane vloge
167.248
140.714
167.248
140.714
Prebivalstvo
– vloge na vpogled
1.204.290
1.103.205
1.204.290
1.103.205
– vezane vloge
311.562
349.723
311.562
349.723
Skupaj
2.186.564
2.008.715
2.185.283
2.007.953
167
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.15 Vloge in krediti bank in centralnih bank
Banka in Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Vloge bank
3.448
6.198
Krediti bank
68.781
88.622
- od tega podrejeni dolg
-
50.000
Skupaj
72.229
94.820
5.16 Dolžniški vrednosti papirji
31.12.2025
31.12.2024
Banka in Skupina
Izdani dolžniški vrednostni papirji
- obveznice MREL
162.100
102.176
Skupaj
162.100
102.176
5.17 Druge finančne obveznosti
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Obveznosti do dobaviteljev
3.925
4.409
4.597
4.879
Obveznosti iz kartičnega poslovanja
3.668
3.636
3.668
3.636
Vnaprej vračunani odhodki
1.712
2.122
1.817
2.129
Obveznosti za neizvršena izplačila
554
69
554
69
Obveznosti za osnovna sredstva, prejeta v najem
Kratkoročne obveznosti za osnovna sredstva, prejeta v najem
353
318
335
290
Dolgoročne obveznosti za osnovna sredstva, prejeta v najem
889
549
925
687
Druge finančne obveznosti
1.279
646
3.187
2.190
Skupaj
12.380
11.749
15.083
13.880
Spodnja preglednica prikazuje zapadlost nediskontiranih plačil obveznosti iz pogodbenih najemnin.
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Manj kot eno leto
322
299
422
278
Eno do pet let
640
527
1062
672
Nad pet let
-
-
-
-
Skupaj
962
826
1484
950
5.18 Rezervacije
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Rezervacije za odpravnine
1.104
1.034
1.286
1.214
Rezervacije za jubilejne nagrade
223
219
266
255
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti (pojasnilo 6.1.1)
2.488
1.732
2.474
1.723
Rezervacije za variabilni del prejemkov
280
828
280
828
Rezervacije za stroške reorganizacije
657
657
657
657
Rezervacije za pravno nerešene tožbe
-
17
-
17
Skupaj
4.752
4.487
4.963
4.694
Ob izpolnitvi določenih pogojev so zaposleni upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Vsakih deset let
zaposlenim v banki pripada jubilejna nagrada. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so bile oblikovane na podlagi
aktuarskega izračuna, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:
− nominalna dolgoročna obrestna mera v višini 3,50 odstotka (2024: 3,15 odstotka);
168
− pričakovana dolgoročna rast višine jubilejnih nagrad in neobdavčljivih zneskov je ocenjena v višini 3,5 odstotka (2024:
3,5 odstotka);
− upoštevana je pričakovana smrtnost delavcev po slovenskih tablicah smrtnosti 2007;
− rezervacije se računajo zgolj za zaposlene za nedoločen čas;
− predpostavlja se, da bodo zaposlenci izkoristili pravico do starostne upokojitve ob dnevu nastopa;
− predpostavlja se, da bo banka nadaljevala poslovanje v dogledni prihodnosti.
Zneski so izraženi v tisoč EUR
Analiza občutljivosti:
Parametri
Rezervacije za
odpravnine
Rezervacije za
jubilejne nagrade
Znižanje disk. obr. mere za 0,5 %
54
8
Zvišanje disk. obr. mere za 0,5 %
(50)
(7)
Povečanje rasti plač za 0,5 % letno
54
8
Zmanjšanje rasti plač za 0,5 % letno
(50)
(7)
Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine
Rezervacije za
odpravnine ob
upokojitvi
Rezervacije za
jubilejne
nagrade
Skupaj
Stanje 31. 12. 2024
1.034
219
1.253
Stroški obresti (IPI)
30
6
36
Stroški preteklega službovanja (IPI)
-
-
-
Stroški tekočega službovanja (IPI)
129
27
156
Izplačila zaslužkov (-)
(79)
(27)
(106)
Aktuarski dobički/izgube (IPI)
-
(2)
(2)
Akt. dobički (-) / izgube (+) (izkaz vseob. donosa)
(10)
-
(10)
Stanje 31. 12. 2025
1.104
223
1.327
169
Zneski so izraženi v tisoč EUR
Banka
Rezervacije
za
odpravnine
in jubilejne
nagrade
Rezervacije za
zunajbilančne
obveznosti
Rezervacije za
variabilni del
prejemkov
Rezervacije za
stroške
reorganizacije
Rezervacije
za pravno
nerešene
tožbe
Skupaj
Stanje 1. januarja 2024
1.132
2.669
710
600
-
5.111
Poraba rezervacij
(67)
-
(703)
(143)
-
(913)
Zmanjšanje rezervacij prek drugega
vseobsegajočega donosa
(56)
-
-
-
-
(56)
Oblikovanje rezervacij – stroški dela
-
-
820
-
-
820
Oblikovanje rezervacij (pojasnilo 4.14)
245
4.688
200
17
5.150
Ukinitev rezervacij (pojasnilo 4.14)
-
(5.625)
-
-
-
(5.625)
Stanje 31. decembra 2024
1.254
1.732
827
657
17
4.487
Stanje 1. januarja 2025
1.253
1.732
828
657
17
4.487
Poraba rezervacij
(106)
-
(828)
-
(17)
(951)
Zmanjšanje rezervacij prek drugega
vseobsegajočega donosa
(10)
-
-
-
-
(10)
Oblikovanje rezervacij – stroški dela
-
-
280
-
-
280
Oblikovanje rezervacij (pojasnilo 4.14)
190
4.912
-
-
5.102
Ukinitev rezervacij (pojasnilo 4.14)
-
(4.156)
-
-
-
(4.156)
Stanje 31. decembra 2025
1.327
2.488
280
657
-
4.752
Skupina
Rezervacije
za
odpravnine
in jubilejne
nagrade
Rezervacije za
zunajbilančne
obveznosti
Rezervacije
za variabilni
del
prejemkov
Rezervacije za
stroške
reorganizacije
Rezervacije
za pravno
nerešene
tožbe
Skupaj
Stanje 1. januarja 2024
1.311
2.668
710
600
-
5.289
Poraba rezervacij
(67)
-
(703)
(143)
-
(913)
Zmanjšanje rezervacij prek drugega
vseobsegajočega donosa
(59)
-
-
-
-
(59)
Oblikovanje rezervacij – stroški dela
-
-
820
-
-
820
Oblikovanje rezervacij (pojasnilo 4.14)
284
4.645
-
200
17
5.146
Ukinitev rezervacij (pojasnilo 4.14)
-
(5.589)
-
-
-
(5.589)
Stanje 31. decembra 2024
1.469
1.724
827
657
17
4.694
Stanje 1. januarja 2025
1.469
1.723
828
657
17
4.694
Poraba rezervacij
(106)
-
(828)
-
(17)
(951)
Zmanjšanje rezervacij prek drugega
vseobsegajočega donosa
(14)
-
-
-
-
(14)
Oblikovanje rezervacij – stroški dela
-
-
280
-
-
280
Oblikovanje rezervacij (pojasnilo 4.14)
203
4.863
-
-
1
5.066
Ukinitev rezervacij (pojasnilo 4.14)
-
(4.112)
-
-
-
(4.112)
Stanje 31. decembra 2025
1.552
2.474
280
657
-
4.963
170
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.19 Davek od dohodkov pravnih oseb
5.19.1 Terjatve za davek
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Terjatve za davek
919
311
935
353
Skupaj
919
311
935
353
5.19.2 Obveznost za davek
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Obveznost tekočega leta
-
-
86
5
Skupaj
-
-
86
5
5.19.3 Odloženi davki
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
78
92
90
122
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
(617)
52
(617)
52
Davčna izguba
4.738
1.874
4.798
1.903
Skupaj
4.199
2.018
4.271
2.077
5.19.4 Začasne razlike, od katerih so oblikovani odloženi davki
Banka
31. 12. 2024
Vpliv na
poslovni izid
Vpliv na kapital
31. 12. 2025
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
92
(14)
-
78
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
52
-
(669)
(617)
Davčna izguba
1.874
2.864
-
4.738
Skupaj
2.018
2.850
(669)
4.199
Skupina
31. 12. 2024
Vpliv na
poslovni izid
Vpliv na kapital
31. 12. 2025
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
122
(32)
-
90
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
52
-
(669)
(617)
Davčna izguba
1.903
2.895
-
4.798
Skupaj
2.077
2.863
(669)
4.271
171
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.19.5 Odložene terjatve za davke
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Odložene obveznosti za davke
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI
(798)
(108)
(798)
(108)
Pokrivanje izgube odvisnih družb
-
-
-
-
Skupaj
(798)
(108)
(798)
(108)
Odložene terjatve za davke
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
78
92
90
122
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI
181
160
181
160
Nepriznane oslabitve sredstev, merjenih po FVTPL
-
-
Nepriznane oslabitve sredstev, merjenih po odplačni
vrednosti
-
-
Davčna izguba
4.738
1.874
4.798
1.903
Skupaj
4.997
2.126
5.069
2.185
Neto terjatve za odloženi davek
4.199
2.018
4.271
2.077
5.20 Druge obveznosti
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Vnaprej plačani in odloženi prihodki
764
869
1.899
2.284
Obveznosti za obračunane davke, prispevke in druge
dajatve
5.541
5.904
5.756
6.441
Obveznosti za prejete predujme
2.257
2.490
2.570
2.804
Obveznosti za plače in druge obveznosti do delavcev
1.743
1.752
1.743
1.752
Skupaj
10.305
11.015
11.968
13.281
172
Zneski so izraženi v tisoč EUR
5.21 Kapital
5.21.1 Osnovni kapital in kapitalske rezerve
Banka in Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Osnovni kapital
16.188
16.188
Kapitalske rezerve
20.023
20.023
Skupaj
36.211
36.211
Vse delnice so enakega razreda (navadne) in razen odkupljenih lastnih delnic nimajo omejitev pri upravljanju.
Dne 31. decembra 2025 je delniški kapital obsegal 387.938 kosovnih delnic (2024: 387.938 delnic).
V letih 2024 in 2025 se število lastnih delnic ni spremenilo. Dne 31. decembra 2025 je imela banka 32.215 lastnih delnic
(2024: 32.215 lastnih delnic). Pridobitev lastnih delnic je skladna z 247. členom Zakona o gospodarskih družbah. Skupni
delež lastnih delnic, ki jih ima banka, ne presega 10 odstotkov osnovnega kapitala.
Nominalni znesek delnice oziroma pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu znaša 41,73 evra.
5.21.2 Rezerve in zadržani dobiček
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Statutarne rezerve
86.061
86.061
86.061
86.061
Rezerve za lastne delnice
26.007
26.007
26.007
26.007
Zakonske rezerve
64.872
64.872
64.899
64.890
Druge rezerve
481
481
481
481
Lastni deleži
(26.007)
(26.007)
(26.007)
(26.007)
Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta)
122.304
108.057
122.941
110.399
Skupaj
273.718
259.471
274.382
261.831
Zakonske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah.
Statutarne rezerve se uporabljajo za oblikovanje rezerv za lastne delnice, kritje izgube, povečanje osnovnega kapitala,
oblikovanje zakonskih rezerv in kritje drugih poslovnih tveganj.
Druge rezerve iz dobička se uporabljajo za oblikovanje rezerv za lastne delnice, kritje izgube, povečanje osnovnega
kapitala, izplačilo dobička delničarjem, zaposlenim, članom Uprave in Nadzornega sveta, za zavarovanje pred drugimi
poslovnimi tveganji, oblikovanje zakonskih in statutarnih rezerv ter druge namene skladno s sprejeto poslovno politiko
banke.
173
Zneski so izraženi v tisoč EUR
Banka
Skupina
Gibanje rezerv in zadržanih dobičkov:
2025
2024
2025
2024
Statutarne rezerve
Stanje 1. januarja
86.061
86.061
86.061
86.061
Razporeditev čistega dobička
-
-
-
-
Stanje 31. decembra
86.061
86.061
86.061
86.061
Zakonske rezerve
Stanje 1. januarja
64.872
64.872
64.890
64.887
Razporeditev čistega dobička
-
-
9
3
Stanje 31. decembra
64.872
64.872
64.899
64.890
Druge rezerve
Stanje 1. januarja
481
481
481
481
Stanje 31. decembra
481
481
481
481
Lastni deleži
Stanje 1. januarja
(26.007)
(26.007)
(26.007)
(26.007)
Stanje 31. decembra
(26.007)
(26.007)
(26.007)
(26.007)
Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta)
Stanje 1. januarja
108.057
96.757
110.399
98.969
Čisti dobiček poslovnega leta
42.502
46.282
42.879
46.415
Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve
-
-
(9)
(3)
Dobiček iz prodaje naložb v lastniške instrumente,
merjene po FVTOCI
-
-
-
-
-
-
-
-
Odprava slabitev kapitalske naložbe v odvisno družbo
-
-
(2.073)
-
Prenos aktuarskih dobičkov/(izgub)
24
21
24
21
Dividende
(28.280)
(35.003)
(28.280)
(35.003)
Zaokroževanje
-
-
1
-
Stanje 31. decembra
122.304
108.057
122.941
110.399
5.21.3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos, ki je sestavni del kapitala, je konec leta 2025 znašal 2.418 tisoč evrov (2024:
60 tisoč evrov). V akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu banka izkazuje prevrednotenje finančnih sredstev,
merjenih po FVTOCI, in aktuarske dobičke iz odpravnin.
Spremembe v stanju akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa so razvidne iz izkaza vseobsegajočega donosa.
174
Zneski so izraženi v tisoč EUR
6. Ostala pojasnila k računovodskim izkazom
6.1 Zunajbilančno poslovanje
6.1.1 Prevzete in potencialne obveznosti
Spodnja preglednica prikazuje pogodbene vrednosti finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih in potencialnih
obveznosti.
Banka
Skupina
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Garancije
297.976
244.828
297.976
244.828
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov
494.029
444.991
485.088
436.540
Akreditivi
3.400
3.400
3.400
3.400
Spot in drugi posli
203
389
203
389
Skupaj
795.608
693.608
786.667
685.157
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti (pojasnilo
5.18)
(2.487)
(1.732)
(2.473)
(1.723)
Skupaj
793.121
691.876
784.194
683.434
6.1.2 Sodni postopki
Banka je bila v letih 2024 in 2025 udeležena v nekaterih sodnih postopkih, v katerih ne pričakuje pomembnih izgub.
Izmed sodnih postopkov, v katerih je bila banka v letih 2024 in 2025 udeležena kot tožena stranka, je glede na vsebino
in vrednost spora treba omeniti kolektivno tožbo, ki jo je zoper več slovenskih bank vložil Zavod Kolektiv 99 v imenu
potrošnikov, ki so z banko sklenili pogodbo o potrošniškem ali stanovanjskem kreditu s spremenljivo obrestno mero, in
s katero zahteva vračilo domnevnega prikrajšanja kreditojemalcev zaradi neupoštevanja negativnih vrednosti euriborja
pri obračunavanju obresti. Tožeča stranka s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti t. i. floor prakse (neupoštevanje
negativnih vrednosti euriborja brez podlage v kreditni pogodbi) in ničnosti t. i. floor klavzule (ničnost določbe v kreditni
pogodbi, po kateri se v primeru negativne vrednosti euriborja upošteva, da je vrednost euriborja enaka nič, oziroma
ničnost primerljive določbe z istim učinkom). Banka floor prakse ni izvajala. Glede zatrjevane ničnosti floor klavzule bo
banka v pravdnem postopku zatrjevala in dokazovala, da takšna določba ni nična, saj ne predstavlja nepoštenega
pogodbenega pogoja, temveč veljaven dogovor pogodbenih strank o ceni posojenega denarja. Stališče banke je podprto
s pravnim mnenjem vodilnih strokovnjakov s področja civilnega prava.
Banka je tožbo prejela v maju 2022 in nanjo v predpisanem roku odgovorila. Postopek s kolektivno tožbo je
dvostopenjski. Najprej sodišče odloča o dopustnosti tožbe in reprezentativnosti tožnika (upravičenosti za zastopanje
potrošnikov), in če je tožba dopustna, še o utemeljenosti zahtevka.V enaki zadevi zoper drugo banko je bila tožba
zavržena v okviru odločanja o dopustnosti tožbe, pri čemer odločba ni pravnomočna.
Banka glede na vse podane argumente ne pričakuje nikakršnih negativnih finančnih učinkov.
Za pravno nerešene postopke v letu 2025 banka ni oblikovala rezervacij.
175
Zneski so izraženi v tisoč EUR
6.2 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki
Banka
Skupina
(v tisoč EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
(pojasnilo 5.1)
365.090
363.072
365.090
363.072
Vpogledne vloge pri bankah (pojasnilo 5.1)
21.508
23.227
21.508
23.227
Krediti bankam (pojasnilo 5.5)
6.877
14.409
6.877
14.409
Skupaj
393.475
400.708
393.475
400.708
V izkazu denarnih tokov se kot denarna sredstva in njihovi ustrezniki prikazujejo sredstva z zapadlostjo manj kot 90 dni.
Sredstva obvezne rezerve so skoraj v celoti razpoložljiva za dnevno poslovanje banke, zato so upoštevana kot denarni
ustrezniki.
6.3 Odnosi do povezanih oseb
Povezane osebe so osebe, ki so povezane tako, da je ena oseba udeležena v upravljanju, nadzoru ali kapitalu druge osebe.
Med povezane osebe skupine so zajeti ključno ravnateljsko osebje (Uprava banke, člani Nadzornega sveta banke, uprave
odvisnih družb, ožji družinski člani navedenih, zaposleni po individualni pogodbi, posamezna podjetja, v katerih imajo vsi ti
močan vpliv, člani upravljalnih organov v bančni skupini, povezani z nadrejeno družbo), družbe s pomembnim vplivom na
banko (delničarji z več kot 20-odstotnim deležem v banki in z njimi povezane družbe), med povezane osebe banke pa poleg
navedenih tudi odvisne družbe.
Banka ima tri odvisne družbe. Pogodbe so sklenjene pod enakimi pogoji kot za nepovezane osebe.
Banka je v letu 2023 izdala emisijo obveznic MREL in ena od povezanih oseb v Skupini ima na dan 31. decembra 2025 terjatev
do banke iz naslova izdanih obveznic v višini 1.010 tisoč evro, enako kot na dan 31.12.2024.
Člani Uprave in Nadzornega sveta ter njihovi ožji družinski člani imajo sklenjene kreditne in depozitne pogodbe, skladne s
pogoji, ki so ob sklenitvi prevladovali na trgu. V letu 2025 so bile sklenjene depozitne pogodbe z obrestno mero med 1,5 in
1,7 odstotki (2024: med 0,7 in 2,8 odstotki). V letu 2025 je banka odobrila dolgoročni kredit z obrestno mero 4,95 odstotka.
Zaposleni po individualni pogodbi imajo sklenjene kreditne in depozitne pogodbe, skladne s pogoji, ki so ob sklenitvi
prevladovali na trgu. Leta 2025 so bili sklenjeni novi dolgoročni depoziti z obrestno mero med 1,3 in 2,4 odstotka (2024: med
2 in 2,6). Banka je zaposlenim po individualni pogodbi v letu 2025 odobrila dolgoročne kredite z obrestnimi merami od 2,3
do 4,95 odstotka (v letu 2024 so se obrestne mere gibale med 3 in 5,25 odstotka).
Nobena od transakcij ne vključuje posebnih pogojev. Obveznosti se običajno poravnavajo z nakazili s transakcijskih oziroma
osebnih računov.
176
Zneski so izraženi v tisoč EUR
Ključno ravnateljsko
osebje
Obvladujoče podjetje
Druge povezane
družbe
Odvisne družbe
2025
2024
2025
2024
2025
2024
2025
2024
Dani krediti in dani depoziti
Stanje 1. januarja
1.148
1.381
-
-
471
2.501
12.577
12.265
Novi krediti/depoziti
48
126
-
-
342
467
-
312
Sprememba članov
(157)
(239)
-
-
-
-
-
-
Odplačila kreditov
(173)
(120)
-
-
(451)
(2.497)
(479)
-
Stanje 31. decembra
866
1.148
-
-
362
471
12.098
12.577
Popravek vrednosti
-
-
-
-
-
-
19
28
Prejete obresti
23
25
-
-
139
112
457
340
Vloge in prejeta posojila
Stanje 1. januarja
3.233
3.700
-
-
59.005
61.618
762
962
Nove vloge
590
1.652
-
-
40.002
49
519
-
Sprememba članov
(27)
(175)
-
-
53
307
-
-
Odplačila
(497)
(1.945)
-
-
(53.381)
(2.969)
-
(200)
Stanje 31. decembra
3.299
3.233
-
-
45.679
59.005
1.281
762
Dane obresti
35
34
-
-
3.202
4.193
8
9
Prejete opravnine
2
3
-
-
31
51
46
48
Dane opravnine
-
-
-
-
-
-
-
69
Drugi poslovni prihodki
-
-
1.832
2.274
4
6
138
138
Drugi poslovni odhodki
-
-
-
-
-
-
-
-
Stroški storitev
-
-
966
902
6
13
6.408
5.778
6.4 Bruto prejemki članov Uprave, Nadzornega sveta in komisij ter delavcev, zaposlenih po individualni pogodbi
V letu 2025
Fiksni
prejemki
Variabilni
prejemki
Povračila
stroškov
Zavaroval
ne
premije
Druga
plačila
Skupaj
Člani Uprave:
Mario Henjak
Bučak Gasser Aljoša
315,1
214,7
52,6
48,6
1,6
1,6
7,6
5,9
57,3
10,5
434,2
281,3
Marko Filipčič
200,1
52,0
1,7
12,7
15,0
281,6
Mojca Osolnik Videmšek
215,7
52,0
1,8
6,1
7,5
283,1
Člani Nadzornega sveta in komisij:
Jelena Galić
33,8
-
-
0,6
-
34,4
Jurij Bajec
29,2
-
-
0,6
-
29,8
Tim Umberger
28,8
-
-
0,6
-
29,4
Bojan Pavlović
-
-
-
0,6
-
0,6
Aleksandra Babić
-
-
-
0,6
-
0,6
Ana Živanović
-
-
-
0,6
-
0,6
Aleksander Milostnik
28,8
-
0,9
0,6
-
30,3
Ostali zaposleni po individualni pogodbi
(28 upravičencev)
2.894,6
642,2
83,3
87,9
92,7
3.800,7
Skupaj
3.960,8
847,4
90,9
124,4
183
5.206,5
177
Zneski so izraženi v tisoč EUR
Skupina Gorenjske banke 2025
Fiksni
prejemki
Variabilni
prejemki
Povračila
stroškov
Zavarovalne
premije
Druga
plačila
Skupaj
Člani uprave
945,6
205,3
6,7
32,2
90,3
1.280,1
Člani nadzornega sveta
120,7
-
0,9
4,0
-
125,6
Ostali zaposleni po individualni pogodbi (29
upravičencev)
3.011,3
668,8
85,1
90,7
101,6
3.957,5
Skupaj
4.077,6
874,1
92,6
126,9
191,9
5.363,2
V letu 2024
Fiksni
prejemki
Variabilni
prejemki
Povračila
stroškov
Zavarovalne
premije
Druga
plačila
Skupaj
Člani Uprave:
Mario Henjak
313,8
49,2
1,5
3,5
56,1
424,1
Marko Filipčič
200,3
40,8
1,7
10,0
4,9
257,7
Mojca Osolnik Videmšek
214,8
40,8
1,6
3,5
8,5
269,2
Člani Nadzornega sveta in komisij:
Jelena Galić
33,3
-
1,2
0,3
-
34,8
Jurij Bajec
28,5
-
-
0,3
-
28,9
Tim Umberger
27,4
-
-
0,3
-
27,8
Bojan Pavlović
2,1
-
-
-
-
2,1
Aleksandra Babić
2,1
-
-
-
-
2,1
Ana Živanović
2,1
-
-
-
-
2,1
Aleksander Milostnik
28,1
-
1,1
0,3
-
29,6
Ostali zaposleni po individualni pogodbi
(33 upravičencev)
2.973,5
626,1
79,6
87,3
124,0
3.890,5
Skupaj
3.826,3
756,9
86,7
105,7
193,5
4.969,2
178
Zneski so izraženi v tisoč EUR
Skupina Gorenjske Banke 2024
Fiksni
prejemki
Variabilni
prejemki
Povračila
stroškov
Zavarovalne
premije
Druga
plačila
Skupaj
Člani uprave
729,0
130,7
4,9
17,0
69,5
951,1
Člani nadzornega sveta
123,9
-
2,3
1,4
-
127,6
Ostali zaposleni po individualni pogodbi (34
upravičencev)
3.067,9
642,5
81,3
90,1
131,8
4.013,6
Skupaj
3.920,8
773,2
88,5
108,5
201,3
5.092,3
Fiksni prejemki vključujejo bruto plače in regres. Povračila stroškov vključujejo nadomestilo za prehrano med delom, prevoz
na delo in z dela ter povračila stroškov za uporabo lastnih sredstev. Zavarovalne premije vključujejo prostovoljno dodatno
pokojninsko zavarovanje ter nezgodno in življenjsko zavarovanje. Druga plačila vključujejo bonitete, jubilejne nagrade in
odpravnine v skladu z ZDR.
Variabilni prejemki, poleg poslovne uspešnosti in odpravnin po sporazumu, vključujejo izplačane prejemke v letu 2025, ki se
nanašajo na uspešnost v letu 2024. Pri članih uprave je bila v letu 2025 v soglasju z nadzornim svetom izplačana tudi prva
tranša odloženih dodeljenih variabilnih prejemkov za leto 2023; od tega je bilo 50% izplačanih v gotovini, za preostalih 50%
pa je bil izdan nedenarni finančni instrument z obdobjem zadržanja dveh let. V točki 5.18 so oblikovane rezervacije za
variabilne prejemke za leto 2025.
Med prejemke ostalih zaposlenih po individualni pogodbi so vključeni prejemki vseh zaposlenih, ki so imeli tekom leta
sklenjeno individualno pogodbo (28 zaposlenih v banki oz. 29 zaposlenih v skupini). Od tega so štiri osebe, ki so sicer
zaposlene v Gorenjski banki, vendar opravljajo delo za krovno družbo AikGroup. Na dan 31.12.2025 je bilo 25 ostalih
zaposlenih, ki so imeli sklenjene individualne pogodbe (oz. 26 v skupini).
Bolj podrobno je izplačilo prejemkov pojasnjeno v Razkritjih dodatnih informacij (poglavje Politika prejemkov) in Dodatnih
razkritjih, ki so objavljena na spletni strani banke.
6.5 Pomembnejši dogodki po datumu izkaza finančnega položaja
Pomembnejših dogodkov po datumu izkaza finančnega položaja ni bilo.
6.6 Spremembe lastniškega kapitala
Spremembe v postavkah lastniškega kapitala v letu 2025 se nanašajo na:
a) dobiček tekočega leta v višini 42.503 tisoč evrov;
b) zmanjšanje akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa v zvezi s finančnimi sredstvi, merjenimi po FVTOCI, za
2.371 tisoč evrov;
c) povečanje rezerv za pošteno vrednost v zvezi z aktuarskimi dobički za 10 tisoč evrov.
Spremembe v postavkah konsolidiranega lastniškega kapitala poleg zgoraj navedenih sprememb vključujejo za 376 tisoč
evrov dobička tekočega leta zaradi konsolidacije, za 9 tisoč evrov so se povečale rezerve za pošteno vrednost iz aktuarskih
dobičkov.
6.7 Bilančni dobiček/izguba
Po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) je bilančni dobiček oziroma izguba vsota prenesenega dobička
oziroma izgube in čistega dobička, zmanjšanega za dodatno oblikovanje rezerv iz dobička oziroma čiste izgube.
a) Zadržani dobiček
108.057
b) Čisti dobiček leta 2025
42.503
c) Dividende
(28.280)
d) Prenos aktuarskih izgub med zadržani dobiček
24
e) Bilančni dobiček leta 2025 (a + b + c + d)
122.304
179
Bilančni dobiček banke za leto 2025 znaša 122.304 tisoč evrov. Vključuje 42.503 tisoč evrov čistega dobička poslovnega
leta, in 108.057 tisoč evrov zadržanega dobička, ob izplačilu 28.280 tisoč evrov dividend.
6.8 Razčlenitev naložb v vrednostne papirje glede uvrščenosti na borzo
Na dan 31. 12. 2025; banka in Skupina
Uvrščeni na borzo
Neuvrščeni
Skupaj
Ljubljanska
borza
Druge
borze
na borzo
Lastniški vrednostni papirji, obvezno merjeni po FVTPL
-
32
7.616
7.648
Lastniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
-
22.260
7.161
29.421
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
-
85.942
3.773
89.715
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti
-
229.638
2.456
232.094
Skupaj
-
337.872
21.006
358.878
Na dan 31. 12. 2024; banka in Skupina
Uvrščeni na borzo
Neuvrščeni
Skupaj
Ljubljanska
borza
Druge
borze
na borzo
Lastniški vrednostni papirji, obvezno merjeni po FVTPL
-
35
7.323
7.358
Lastniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
-
19.275
6.986
26.261
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
1.460
88.094
-
89.554
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti
-
249.083
2.405
251.488
Skupaj
1.460
356.487
16.714
374.661
6.9 Poslovanje v tujem imenu in za tuji račun
Banka v letih 2024 in 2025 ni poslovala v tujem imenu in za tuji račun.
7. Upravljanje tveganj
Pri upravljanju tveganj je cilj banke vzpostaviti ravnovesje v upravljanju odnosa med tveganjem in dobičkonosnostjo s
ciljem zagotavljanja dolgoročno vzdržne rasti in doseganja ustreznega donosa na kapital. Namen upravljanja tveganj je,
da se prevzemajo samo tista tveganja, ki nastajajo v kontekstu poslovne strategije, ki pa se identificirajo v zgodnji fazi in
ustrezno obvladujejo. Banka to dosega z vključevanjem funkcije upravljanja tveganj v vsakodnevne poslovne aktivnosti
in strateško načrtovanje ter z doslednim udejanjanjem svoje poslovne strategije znotraj opredeljene nagnjenosti k
prevzemanju tveganj.
Razkritja glede upravljanja tveganj so podrobno pripravljena na ravni banke, saj je razlika med sredstvi banke in Skupine
predvsem v naložbenih nepremičninah odvisnih družb, za katere vire financiranja v celoti zagotavlja banka in zato ni
bistvene razlike v tveganjih na ravni banke in konsolidirani ravni.
Banka pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja, katerih višina je po eni strani odvisna od njenih strateških
opredelitev glede pripravljenosti za prevzemanje tveganj in po drugi strani od omejitev, ki jih predstavlja razpoložljivi
kapital, v okviru katerega banka lahko sprejema tveganja. Glede na poslovni model univerzalne komercialne banke so
tveganja, ki jim je izpostavljena banka, pretežno tradicionalna bančna tveganja. Banka je usklajena s Strategijo
upravljanja tveganj Skupine, z Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganja (RAS) Skupine in tudi z letnim procesom
strateškega načrtovanja za zagotovitev ustrezne uskladitve ciljev upravljanja tveganj, kapitala, likvidnosti in
dobičkonosnosti. Pri upravljanju tveganj so določeni cilji na dolgoročni osnovi in odnos banke do tveganj, ki jim je
izpostavljena ali utegne biti izpostavljena, z upoštevanjem tveganj iz makroekonomskega okolja, v katerem banka deluje,
ter z rednim poročanjem o upravljanju tveganj. Za zagotovitev ustrezne uskladitve ciljev glede tveganj, kapitala,
likvidnosti in dobičkonosnosti ima banka v procesu letnega strateškega načrtovanja naslednjo poslovno vizijo:
180
Banka je v Strategiji upravljanja tveganj in Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj na najvišji ravni opredelila vrste
pomembnih tveganj in toleranco do posameznih vrst tveganj, ki jih je banka pripravljena in sposobna prevzeti za dosego
zastavljenih ciljev ter predstavljajo spodbude in omejitve v procesu sprejemanja poslovnih odločitev v banki.
Najpomembnejše je kreditno tveganje, ki mu sledi likvidnostno tveganje, medtem ko je izpostavljenost banke drugim
vrstam tveganj manjša.
Ključni del poslovnih dejavnosti se zato izraža v kreditnem portfelju banke. Banka upravlja kreditno tveganje tako na
ravni posameznega komitenta oziroma posamezne transakcije kakor tudi na ravni celotnega portfelja, saj je učinkovito
in celovito upravljanje kreditnega tveganja ključni element celovitega pristopa k obvladovanju bančnih tveganj in
zagotavljanju dolgoročnega uspešnega poslovanja banke. V okolju volatilnih obrestnih mer je banka tudi v letu 2025
posebno pozornost namenjala spremljanju in nadzoru obrestnega tveganja, v okviru katerega pripravlja scenarije šoka
na področju obrestnih mer za merjenje vpliva stresnih scenarijev na neto obrestne prihodke in vpliva stresnih scenarijev
na ekonomsko vrednost kapitala. Valutno tveganje banka ohranja na nizki ravni in morebitno izpostavljenost, ki izvira iz
rednega poslovanja, tekoče uravnava.
Banka svojo usmeritev v aktivno in skrbno upravljanje tveganj podpira z ustrezno organizacijsko strukturo, ki zagotavlja
varen in nepristranski pristop k upravljanju tveganj. Organiziranost banke je postavljena tako, da proces izvajanja
poslovnih funkcij zagotavlja učinkovito rabo vseh vrst sredstev in virov sredstev ter zanesljive, pravočasne, popolne in
sprotne informacije, ki so namenjene izvrševanju odločevalnih, izvajalnih in informacijskih funkcij banke in posledično
prevzemanju tveganj. Z določitvijo organiziranosti banke so dane tudi osnove za vzpostavitev sistema notranjih kontrol,
ki ga uprava banke nenehno nadzira in nadgrajuje ter prilagaja spremembam pri poslovanju, tako da se ob tem
zagotavlja tudi ustrezno obvladovanje tveganj. Osnova organiziranosti upravljanja tveganj je razmejitev pristojnosti, ki
čim bolj onemogoča napake, poneverbe in nepravilnosti ter odpravlja nasprotja interesov. Pri vseh dejavnostih banka
zagotavlja ločitev komercialne funkcije oziroma enot, ki sklepajo posle in prevzemajo tveganja (front office), od zaledne
funkcije, ki spremlja in vodi posle (back office), ter funkcije spremljanja in upravljanja tveganj.
Poslovna vizija
Poslovna strategija
Strategija upravljanja tveganj
- Postavitev strateških ciljev, skladno s
pričakovanji lastnika.
- Opredelitev poslovnega modela, skladno s
spodobnostjo banke te celje doseči ob
upoštevanju regulatornih zahtev, finančnih
ciljev ter kapitalske ustreznosti.
- Opredeliti potrebne spremembe v
poslovnem modelu v prihodnosti.
- Opredeliti potrebne strateške iniciative in
organizacijske spremembe.
- Opredeliti načela upravljanja tveganj in
limitov za udejanjanje Poslovne strategije.
- Opredliti nagnjenost k prevzemanju tveganj
(RAS) kot ključni element določitve limitov.
- V prihodnost usmerjen pogled zmožnosti za
prevzemanje tveganj.
- Opredeliti trenutni in ciljni profil tveganja.
- Zagotoviti uravnotežen vidik med tveganjem
in dobičkonosnostjo.
- Zagotoviti primerne teste izjemnih situacij in
njihovega učinka na kapital, likvidnost in
ostalih relevantnih limitov.
Poslovna strategija in Strategija upravljanja tveganj morata biti usklajeni.
181
7.1 Kreditno tveganje
Iz strategije, poslovnega modela in aktualnega profila tveganosti, ki izhaja iz pretežno tradicionalnih bančnih poslov,
izhaja, da je za banko najpomembnejše kreditno tveganje, zato mu banka namenja največ pozornosti. Kreditno tveganje
je tveganje oziroma verjetnost, da komitent zaradi katerega koli razloga ne bo poravnal svojih obveznosti v celoti in
dogovorjenem roku.
Banka je izpostavljena kreditnemu tveganju, ki izhaja iz kreditnega portfelja banke ter vključuje bilančne terjatve
(posojila, naložbe v vrednostne papirje, kapitalske naložbe ipd.) in zunajbilančne obveznosti (jamstva, akreditivi, okvirni
krediti ipd.) do podjetij, bank, javnega sektorja, samostojnih podjetnikov, občanov in drugih komitentov.
Banka upravlja kreditno tveganje tako na ravni posameznega komitenta oziroma skupine povezanih oseb ali posamezne
transakcije kakor tudi na ravni celotnega portfelja, saj je učinkovito in celovito upravljanje kreditnega tveganja ključna
točka za celovit pristop k obvladovanju bančnih tveganj ter za zagotavljanje dolgoročnega uspešnega poslovanja banke.
Za namen upravljanja kreditnega tveganja ima banka vzpostavljen sistem, ki ustreza njeni velikosti in notranji organizaciji
ter naravi, obsegu in kompleksnosti poslovnega modela, dejavnosti in portfeljev banke. Banka z namenom zagotavljanja
pravočasne identifikacije povečanega kreditnega tveganja upošteva informacije, usmerjene v prihodnost, vključno z
makroekonomskimi dejavniki.
Banka z namenom doseganja strateških ciljev, opredeljenih v Poslovni strategiji banke in krovnih dokumentih s področja
upravljanja tveganj, v Strategiji upravljanja tveganj, Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj in v Politiki upravljanja
kreditnih tveganj, opredeljuje tudi cilje in omejitve glede kakovosti in strukture kreditnega portfelja. Limiti po sklopih
uravnavajo koncentracijo kreditnega portfelja, strukturo kreditnega portfelja in kakovost naložb.
Banka ima vzpostavljen kreditni proces, ki vključuje procese odobritve kredita, spremljanja kredita, zgodnjega
zaznavanja povečanega kreditnega tveganja, razvrščanja dolžnika in/ali izpostavljenosti ter proces ocenjevanja izgub,
nastalih iz kreditnega tveganja.
Banka ima zagotovljeno jasno razmejitev pristojnosti in nalog med sektorji v segmentih poslovanja s ključnimi strankami,
srednjimi in malimi gospodarskimi družbami in prebivalstvom, Sektorjem odkupa terjatev, Sektorjem finančnega
zakupa, Sektorjem mednarodnega poslovanja in projektnega financiranja in Sektorjem zakladništva na eni strani ter
Sektorjem finančnega kontrolinga in računovodstva, Sektorjem upravljanja kreditnih tveganj, Sektorjem strateškega
upravljanja tveganj, Sektorjem razreševanja problematičnih naložb in Oddelkom podpore bančnim poslom na drugi
strani, pri čemer je komercialna funkcija ločena od funkcije spremljanja poslov, portfelja in upravljanja tveganj.
Banka upravlja kreditno tveganje tako na ravni posameznega komitenta oziroma skupine povezanih oseb in na ravni
posamezne transakcije kot tudi na ravni celotnega portfelja. Pri upravljanju kreditnega tveganja banka upošteva več
vidikov, kot so:
− kakovost naložb (boniteta komitenta, klasifikacija terjatev, oslabitve);
− koncentracija (velika izpostavljenost do posameznega komitenta in skupin povezanih oseb, panoge, regije, države);
− valuta (tečajna tveganja, razvrstitev portfelja po valutah in spremljanje usklajenosti z viri);
− način obrestovanja (vrsta in rok ponovne določitve obrestne mere);
− rok dospelosti (razvrstitev portfelja po ročnosti in spremljanje usklajenosti z viri);
− zavarovanje (zagotavljanje, vrednotenje in spremljanje ustreznosti višine ter kakovosti zavarovanja);
− vrsta produkta (okvirna posojila, kratkoročna posojila, dolgoročna posojila, odkupi terjatev, finančni zakup,
projektna financiranja).
Obstoječe in potencialno kreditno tveganje se spremlja v celotnem obdobju poslovnega odnosa s komitentom, in sicer
od prejema vloge in druge dokumentacije za odobritev posojila do odobritve in dokončnega odplačila posojila.
Banka ima kreditno funkcijo organizirano v enotah trženja v segmentu poslovanja s podjetji in občani, vključujoč
produkte odkupa terjatev in lizinga, poleg tega pa je izpostavljena kreditnemu tveganju tudi pri nekaterih poslih, ki
spadajo v pristojnost Sektorja zakladništva. Banka ima organiziran tudi Sektor razreševanja problematičnih naložb; med
njegove pristojnosti spadata izterjava in prestrukturiranje problematičnih naložb. Te organizacijske enote so odgovorne
182
in pristojne za sklepanje poslov na podlagi priprave kreditnih predlogov skladno s pooblastili in internimi akti, ki
podrobneje urejajo to področje.
Sektor finančnega kontrolinga in računovodstva in Sektor zaledne podpore poslovanju sta odgovorna za vodenje poslov,
za vse obračune in druge naloge, ki spadajo k podporni funkciji. Sektor upravljanja kreditnih tveganj izdeluje ocene
kreditnega tveganja ter bonitetno presojo komitentov in posamezne naložbe, medtem ko Sektor strateškega upravljanja
tveganj na portfeljski ravni spremlja izpostavljenost banke kreditnemu tveganju, predlaga merila nagnjenosti k
prevzemanju kreditnih tveganj in omejitve v obliki limitnega sistema ter opredeljuje parametre tveganja za izračun
potrebnih oslabitev v primeru skupinskega ocenjevanja izpostavljenosti. Sektor strateškega upravljanja tveganj za
vodstvo banke in pooblaščene osebe zagotavlja tudi različne preglede ter poročila o izpostavljenosti in upravljanju
kreditnega tveganja.
7.1.1 Sistem merjenja kreditnega tveganja
Banka ima vzpostavljen sistem odobravanja kreditov, v okviru katerega pred odobritvijo kredita oceni in analizira vse
pomembne dejavnike, ki vplivajo na oceno tveganja dolžnika oziroma skupine povezanih oseb in/ali izpostavljenosti.
Banka ima opredeljena merila za odobravanje kreditov, posebej za kredite pravnim osebam in samostojnim podjetnikom
ter posebej za kredite občanom, in za odobravanje poslov finančnega zakupa. Poleg tega banka prevzema kreditno
tveganje pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje.
Zaradi ocenjevanja kreditnega tveganja ima banka vzpostavljen sistem razvrščanja dolžnikov v bonitetne razrede in
skupine razvrstitve.
Proces razvrščanja v bonitetne razrede temelji na kvantitativnih in kvalitativnih merilih ter upošteva bistvene značilnosti
posameznega dolžnika.
Merila za razvrščanje gospodarskih družb, zadrug in društev zagotavljajo jasno razvrščanje tveganj v ustrezne bonitetne
razrede in/ali skupine na osnovi poslovanja in finančne stabilnosti komitenta ter posledične verjetnosti neplačila.
Bonitetna ocena komitenta je sestavljena iz finančne in nefinančne bonitetne ocene.
Finančni kazalniki, ki jih banka uporablja pri presoji bonitetne ocene komitenta tipa gospodarske družbe, zadruge in
društva, so:
− kazalniki investiranja,
− kazalniki strukture financiranja (kapitalska moč, zadolženost),
− kazalniki likvidnosti in solventnosti,
− kazalniki učinkovitosti upravljanja sredstev, gospodarnosti, dohodkovnosti ter
− drugi kazalniki.
Za določitev bonitete komitentov poleg finančnih kazalnikov pomemben del skupne ocene predstavljajo tudi nefinančni
dejavniki (kakovost proizvodov, moč in delež podjetja v panogi, odvisnost od dobaviteljev in kupcev, prihodnost panoge,
tveganja, povezana z okoljem in tehnološkim razvojem, dolgoročna strategija podjetja, organiziranost in kakovost
vodstva ter odnosi podjetja z banko), ki so pomembni predvsem pri oceni razvojne sposobnosti podjetja in njegove
prihodnje uspešnosti. V procesu presoje bonitetne ocene ima banka vpeljano tudi oceno ESG.
Banka v segmentu gospodarske družbe, zadruge in društva uporablja 26 bonitetnih razredov, od tega 25 donosnih in
enega nedonosnega, kot je prikazano spodaj.
R1-R10
Tveganje je zelo nizko
R11-R13
Tveganje je nizko
R14
Tveganje je zmerno
R15-R16
Tveganje je sprejemljivo
R17
Tveganje je obvladljivo
R18
Višje tveganje
R19-R20
Visoko tveganje
R21-R25
Zelo visoko tveganje
R26
Nesprejemljivo tveganje
183
Merila za razvrščanje samostojnih podjetnikov zagotavljajo jasno razvrščanje tveganj v ustrezne bonitetne razrede in/ali
Skupine na osnovi poslovanja in finančne stabilnosti komitenta ter posledične verjetnosti neplačila. Bonitetna ocena
komitenta je sestavljena iz finančne bonitetne ocene, vendar se v primeru, da je vrednost izračunanih finančnih
bonitetnih točk znotraj okolice 2 odstotkov vrednosti posameznega roba bonitetnega razreda, izračunajo še nefinančne
bonitetne točke. Nefinančna bonitetna ocena samostojnega podjetnika se izračunava enako, po enaki metodologiji kot
za gospodarske družbe, društva in zadruge. Bonitetna lestvica za samostojne podjetnike je enaka kot pri segmentih za
gospodarske družbe, zadruge in društva.
Za določanje bonitet bank in hranilnic, tako tujih kot domačih, se primarno uporabljajo bonitetne ocene ECAI (bonitetne
hiše za izdelavo bonitetnih ocen za uporabo v Evrosistemu): Fitch, Moodys in S&P. Za potrebe bonitetnega razvrščanja
se v primeru, da se bonitetne ocene ECAI razlikujejo, uporablja bonitetna ocena Moodys. Prek prevajalne matrike banka
bonitetno oceno prevede v interno bonitetno oceno banke. Če zunanja bonitetna ocena ni na voljo, banka v okviru
internega bonitetnega modela upošteva finančne in nefinančne parametre poslovanja zadevne banke oziroma
hranilnice. Za terjatve do pravnih oseb javnega prava, pravnih oseb zasebnega prava, zavarovalnic in drugih oseb javnega
prava banka nima razvitega statističnega bonitetnega modela, zato se pri teh komitentih bonitetne ocene določajo
ekspertno.
Pri komitentih iz drugih držav se pri določanju bonitetne ocene upošteva še tveganje, ki ga predstavlja država komitenta.
To tveganje se oceni na podlagi razlike med bonitetno oceno Slovenije in državo komitenta ter se upošteva pri določanju
končne bonitetne ocene komitenta.
Terjatve do prebivalstva se razvrščajo glede na poslovanje in ostala pomembna merila, ki nakazujejo na kreditno
kakovost.
Kazalniki, ki jih banka uporablja pri presoji bonitetne ocene naložbe, so:
− kazalniki zadolženosti,
− kazalniki plačilne discipline,
− kazalniki prihodkov,
− demografske značilnosti,
− drugi kazalniki.
Banka v segmentu fizičnih oseb uporablja 26 bonitetnih razredov, od tega 25 donosnih in enega nedonosnega, kot je
prikazano spodaj.
R1-R3
Tveganje je izredno nizko
R4-R6
Tveganje je zelo nizko
R7-R8
Tveganje je nizko
R9-R11
Tveganje je sprejemljivo
R12-R15
Tveganje je obvladljivo
R16-R18
Višje tveganje
R19-R20
Visoko tveganje
R21-R23
Zelo visoko tveganje
R24-R25
Izredno visoko tveganje
R26
Nesprejemljivo tveganje
Proces in pravila razvrščanja se redno spremljajo. Ključna merila razvrščanja izhajajo iz veljavnih regulatornih zahtev in
MSRP 9. Terjatve se razvrščajo v posamezne skupine (t. i. »stage«), skupini 1 in 2 za donosne terjatve ter skupina 3 za
nedonosne terjatve. Merila razvrščanja v skupine so opredeljena v internih aktih banke. Pri vseh finančnih sredstvih se
pri razvrščanju v skupine upoštevajo enaka merila. Razvrščanje v skupine poteka v več korakih, pri vsakem koraku se
preverijo posamezna merila. Pri prvem koraku se preveri, ali je bilo finančno sredstvo kupljeno ali izvorno oslabljeno.
Pri drugem koraku banka preveri, ali se je pri finančnem sredstvu pojavilo neplačilo, v tem primeru se sredstvo razporedi
v skupino 3. Pri tretjem koraku se preverijo tri merila povečanja kreditnega tveganja, pri čemer izpolnitev katerega koli
od njih pomeni uvrstitev sredstva v skupino 2. Pri četrtem koraku se preveri, ali sredstvo sodi v kategorijo nizkega
kreditnega tveganja in izpolnjuje pogoje za uvrstitev v skupino 1. Pri zadnjem, petem koraku banka preveri še povečanje
vseživljenjske verjetnosti neplačila od časa pripoznanja sredstva do časa poročanja, pri čemer povečanje nad
184
opredeljeno mejo zahteva razvrstitev sredstva v skupino 2. Merila pomembnega povečanja vseživljenjske verjetnosti
neplačila od časa pripoznanja sredstva do časa poročanja je banka določila na podlagi razpoložljivih statističnih analiz.
Merila vsebujejo absolutni prag, ki znaša 7,5 odstotne točke. Poleg absolutnega praga pa se upošteva tudi relativni prag
v višini 200 odstotkov.
Banka pri oceni skupinskih oslabitev uporablja tudi razpoložljive informacije, usmerjene v prihodnost. Z uporabo metode
Z-shift v izračune parametrov kreditnega tveganja vključuje povezavo med makroekonomskimi razmerami v državi in
deleži neplačil v kreditnem portfelju banke. Za potrebe izračunavanja oslabitev po MSRP 9 je banka definirala različne
makroekonomske scenarije (prihodnje vrednosti izbranih pomembnih makroekonomskih kazalnikov) in njihove
verjetnosti uresničitve z uporabo metode porazdelitve napak.
Banka uporabi naslednje verjetnosti posamičnih scenarijev:
− realistični scenarij: 60 odstotkov,
− optimistični scenarij: 10 odstotkov,
− pesimistični scenarij: 30 odstotkov.
Scenariji za prihodnje vrednosti realne rasti BDP-ja v Sloveniji se uporabljajo za portfelj podjetij, bank, držav in državnih
institucij kot tudi za portfelj samostojnih podjetnikov in so kreirani na podlagi jesenske UMAR napovedi za leto 2025. Za
portfelj fizičnih oseb se v scenariju za prihodnje vrednosti ravno tako uporablja BDP, vendar na kvartalni ravni. Vrednosti,
ki so podane v letu > 2031, veljajo za vsa nadaljnja leta:
BDP
2026
2027
2028
2029
2030
> 2031
Realistični scenarij
1,232
1,535
1,621
1,663
1,710
1,710
Optimistični scenarij
4,380
6,289
3,997
2,852
1,710
1,710
Pesimistični scenarij
(0,055)
(0,410)
0,648
1,177
1,710
1,710
Banka ocenjuje verjetnost neplačila tudi pri subjektih, ki spadajo v portfelj z majhnim deležem neplačil (banke, države,
državne institucije).
Na splošno LGD prikazuje, kolikšen delež (odstotek) izpostavljenosti ob neplačilu (EAD) bo izgubljen, medtem ko stopnja
izterjave (»recovery rate«) označuje, kolikšen delež (odstotek) bo izterjane izpostavljenosti. Za namene ocenjevanja se
lahko stopnja izterjave opredeli kot razmerje med (diskontiranimi) denarnimi tokovi, prejetimi po datumu nastanka
neplačila, in sicer glede na izpostavljenost ob neplačilu (EAD), izguba (LGD) pa je preprosto razlika med 1 in stopnjo
izterjave. Izračun se dela na posamezni, kohortni in portfeljski ravni.
Nezavarovani parameter LGD se izračuna iz krivulje izterjave (»recovery rate«) samo za naložbe s statusom neplačila in
predstavlja delež (odstotek) izgube glede na nezavarovani EAD.
Posamezni LGD je odvisen od datuma nastanka neplačila, še zlasti pa je odvisen od časovnega obdobja izterjave po
nastanku neplačila. Zato se uporablja razdelitev portfelja v skupine na podlagi datuma nastanka neplačila in števila
mesecev po nastanku neplačila. Nadalje se domneva, da bi se lahko posojila, ki so prešla v neplačilo v določenem
časovnem obdobju zaradi podobnega razloga/podobnih pogojev, ravnala podobno in bi zato pripadala isti skupini (t. i.
kohorta; skupina posojil/naložb, ki so prešle v neplačilo v istem mesecu). Nezavarovani LGD se nato izračuna za vsako
kohorto posebej.
Izračun uteženega LGD na kohortah v določenem portfelju se izračuna kot portfeljski LGD. Z uteženim LGD se
aproksimacija s funkcijo logistične rasti izvaja v vsakem obdobju posebej za vsako kohorto. Celotna nezavarovana
krivulja LGD se izračuna kot nezavarovani EAD, ki je uteženo povprečje kohortnih krivulj LGD.
Banka z namenom upoštevanja v prihodnost usmerjenih informacij pri določanju prihodnjih denarnih tokov iz
zavarovanj uporablja povezavo med vrednostjo zavarovanj in makroekonomskimi kazalniki. Zaradi specifičnih lastnosti
določenih vrst zavarovanj je banka omejila analizo na povezavo med makroekonomskimi kazalniki in vrednostjo
stanovanjskih nepremičnin. Na osnovi preteklih podatkov in z uporabo linearne regresije banka ugotavlja, katere
makroekonomske spremenljivke so najbolj povezane z indeksom cen nepremičnin.
185
Izpostavljenost ob neplačilu (EAD) v banki modeliramo tako, da obstoječo izpostavljenost prilagajamo s pogodbeno
dogovorjenimi prihodnjimi denarnimi tokovi, pri čemer prihodnjih pogodbenih denarnih tokov v obdobju treh mesecev
pred neplačilom ne upoštevamo. Banka prav tako pri izračunu pričakovanih denarnih tokov upošteva določene vrste
zavarovanj, ki jih ponderira, diskontira in ustrezno alocira na posamezne posle, diskontni faktor pa je določen na podlagi
z deležem EAD utežene letne povprečne obrestne mere nedonosnih izpostavljenosti. Pri izpostavljenostih, pri katerih
pogodbeno dogovorjenih prihodnjih denarnih tokov ni, se kot denarni tok šteje celotno poplačilo ob zapadlosti. Če
izpostavljenost nima zapadlosti, se kot datum zapadlosti vzame obdobje enega leta, kjer se kot denarni tok šteje celotno
poplačilo ob tej novi zapadlosti.
Pri EAD se upošteva zunajbilančna izpostavljenost, pomnožena z vrednostmi CCF. Banka izračunava dejanski konverzijski
faktor, če razpolaga z zadostnim številom črpanj po vrstah zunajbilančnih izpostavljenosti in reprezentativnimi podatki
za posamezne vrste zunajbilančnih postavk. Glede na zadostno velik vzorec, banka od leta 2024 dalje za celoten portfelj
uporablja lastni CCF.
Banka v okviru sistema zgodnjega zaznavanja povečanega kreditnega tveganja oblikuje poročilo, t. i. »opazovalno listo«.
Sistem zgodnjega zaznavanja povečanega kreditnega tveganja je osrednji del procesa spremljanja v banki, ki je namenjen
učinkovitemu zaznavanju indikatorjev povečanega kreditnega tveganja in posledično zgodnjemu ukrepanju ter
preprečevanju prehoda donosnih komitentov v segment nedonosnih komitentov. Celotni proces sistema zgodnjega
opozarjanja je informacijsko podprt in se s koraki, ki zajemajo oblikovanje »opazovalne liste«, pridobivanje dodatnih
informacij, analizo predlogov in ukrepov, pripravo poročil ter odločanje na Odboru za spremljavo naložb, izvaja
mesečno.
Banka v sodelovanju z zunanjimi izvajalci ali z lastnimi resursi redno preverja ustreznost in primernost delovanja
implementiranih sistemov razvrščanja in zgodnjega opozarjanja ter ugotovitve in priporočila ob nadgradnjah sistemov
tudi upošteva pri nadgradnjah sistemov.
Skladno s pravili za razvrščanje terjatev v skupine in oblikovanje oslabitev se mesečno pregleda celoten kreditni portfelj
s pomočjo logičnih kontrol oziroma validacij in predlagajo morebitne spremembe, potrebne ravni oslabitev in/ali
rezervacij.
Zavarovanje posojil in garancij se preverja v celotni odplačilni dobi oziroma v času veljavnosti garancije. Banka je v letu
2019 nadgradila tehnološko podporo za spremljanje vseh vrst zavarovanj. Banka tekoče preverja kakovost zavarovanja
in ocenjuje ustreznost le-tega. V primeru neustreznega zavarovanja se predlagajo morebitni ukrepi za ureditev
dodatnega zavarovanja in/ali odpravo pomanjkljivosti, povezanih z izpolnjevanjem pogojev ustreznosti.
Sektor strateškega upravljanja tveganj v sodelovanju s Sektorjem upravljanja kreditnih tveganj in enotami trga spremlja
kreditni portfelj kot celoto in izvaja analize kreditnega portfelja. Redno se preverja tudi koncentracija kreditnega
portfelja. Za ustrezno obvladovanje in spremljanje tveganja koncentracije banka aktivno upravlja kreditni portfelj banke,
predvsem s spremembami in prilagoditvami kreditne politike ter opredelitvijo internih limitov, ki izhajajo iz Izjave o
nagnjenosti k prevzemanju tveganj in so opredeljeni v Politiki upravljanja kreditnih tveganj.
Banka uporablja različne metode in politike za zmanjševanje kreditnega tveganja. Najpogostejši način je uporaba
zavarovanj. Banka ima oblikovano politiko o sprejemanju zavarovanj, po kateri so najobičajnejša naslednja zavarovanja:
− zastava stanovanjskih in poslovnih nepremičnin,
− zastava poslovnih sredstev, kot so oprema, zaloge in terjatve,
− zavarovanje pri zavarovalnici ter
− poroštva in garancije.
Ocene vrednosti zavarovanj temeljijo na razpoložljivih podatkih in ustreznih podlagah za vrednotenje, pri nepremičninah
so to neodvisne ocene vrednosti kvalificiranih ocenjevalcev vrednosti, pri ostalih vrstah zavarovanj pa druge ustrezne
podlage skladno s Sklepom o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah. Banka spremlja tržne vrednosti
zavarovanj, za upravljanje tveganj pa tudi likvidacijske vrednosti. Slednje se uporabljajo predvsem pri presoji
prestrukturiranj in upravljanju nedonosnih posojil. Spremembe v gospodarskih razmerah, specifičnih okoliščinah
posameznih strank in zavarovanj lahko vplivajo na prihodnje vrednosti zavarovanj.
Banka od posojilojemalcev zahteva dodatna zavarovanja v primeru poslabšanja njihovega finančnega položaja. Vrsta
zavarovanja je odvisna od vrste in ročnosti posla ter dejavnosti posojilojemalca. Za posle, ki niso krediti oziroma
garancije, banka praviloma ne prejema zavarovanja. Med te posle spadajo obveznice, zakladne menice in podobno.
186
Skladno s politiko unovčevanja zavarovanj in izterjave banka v primeru neplačila takoj pristopi k restrukturiranju (če je
nujno) ali izterjavi in unovčevanju zavarovanj, pri čemer pri svojih odločitvah upošteva več različnih scenarijev možnosti
poplačila.
7.1.2 Izpostavljenost tvegane aktive
V spodnji preglednici je prikazana največja izpostavljenost kreditnemu tveganju z že upoštevanimi popravki vrednosti in
rezervacijami ter brez upoštevanja morebitnega zavarovanja s premoženjem, ki ga ima banka, ali drugih izboljšav
kreditne kakovosti.
(v tisoč EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Izpostavljenost bilančne aktive kreditnemu tveganju:
Stanje na računih pri CB in vloge na vpogled pri bankah
359.264
358.430
Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL
-
-
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
89.715
89.554
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti
232.094
251.488
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednoti
11.189
18.645
Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti
Krediti pravnim osebam, merjeni po odplačni vrednosti
velike družbe
307.011
237.390
majhne in srednje družbe (MSD)
577.584
529.649
država
34.138
46.190
Krediti prebivalstvu, merjeni po odplačni vrednosti
okvirni krediti
15.691
16.086
stanovanjski krediti
323.474
259.887
potrošniški in drugi krediti
176.531
133.340
Terjatve iz lizinga
496.048
467.796
Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
3.808
3.571
2.626.548
2.412.026
Izpostavljenost zunajbilančne aktive kreditnemu tveganju:
Garancije
297.272
244.159
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov
492.264
443.947
Akreditivi
3.382
3.381
792.918
691.487
Skupaj izpostavljenost
3.419.466
3.103.513
Terjatve iz lizinga, razporejene gleda na pričakovane denarne tokove
(v tisoč EUR)
Terjatve iz lizinga
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Terjatve v zamudi
12.544
10.683
Pričakovani tokovi v letu 2025
-
138.735
Pričakovani tokovi v letu 2026
150.550
111.974
Pričakovani tokovi v letu 2027
115.942
95.916
Pričakovani tokovi v letu 2028
97.807
76.149
Pričakovani tokovi v letu 2029
77.641
55.634
Pričakovani tokovi v letu 2030
54.940
34.999
Pričakovani tokovi v letu 2031 in naprej
62.028
27.396
Skupaj
571.452
551.486
Terjatve iz lizinga
496.048
467.796
Nezasluženi finančni prihodki
75.404
83.690
187
Kot je razvidno iz zgornje preglednice, je 31. decembra 2025 56,6 odstotka izpostavljenosti tvegane aktive izhajalo iz
kreditov strankam, ki niso banke (31. decembra 2024: 54,6 odstotka), 6,8 odstotka iz dolžniških vrednostnih papirjev,
merjenih po odplačni vrednosti (31. decembra 2024: 8,1 odstotka), in 2,6 odstotka iz finančnih sredstev, merjenih po
pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (31. decembra 2024: 2,9 odstotka).
Pri klasifikaciji družb po velikosti je upoštevana opredelitev po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD). Med majhne in
srednje družbe so vključeni tudi samostojni podjetniki.
Banka je z aktivnim upravljanjem nedonosnih terjatev in odgovornim izvajanjem naložbene politike ter uspešnim
upravljanjem kreditnega tveganja leta 2025 dosegla naslednje:
− delež oslabitev kreditov strankam, ki niso banke, je glede na obseg kreditov v letu 2025 znašal 1,4 odstotka
(31. decembra 2024: 1,8 odstotka);
− 1,2 odstotka kreditov strankam, ki niso banke, je posamično oslabljenih (31. decembra 2024: 1,2 odstotka);
− delež zapadlih neplačanih kreditov med krediti strankam, ki niso banke, znaša 5,5 odstotka (31. decembra 2024:
4,8 odstotka).
7.1.3 Poštena vrednost zavarovanj
Vrste zavarovanj, ki jih banka ob izpolnjenih pogojih ustreznosti priznava kot primerna za upravljanje kreditnega tveganja,
so:
− nepremičnine, ki se vrednotijo po tržni ali drugi ocenjeni vrednosti s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti
skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, EVS ali RICS;
− premičnine, ki se vrednotijo po tržni ali drugi ocenjeni vrednosti s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti skladno
z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ali po nabavni vrednosti, če za te vrste premičnin obstaja dokazljivo
delujoč trg;
− zavarovanja pri zavarovalnicah z ustrezno bonitetno oceno v višini nominalne vrednosti zavarovalne vsote;
− bančne vloge in finančna sredstva;
− vrednostni papirji, vrednoteni po tržni vrednosti skladno z objavljenimi tržnimi vrednostmi ali ustreznimi ocenami
tržnih vrednosti;
− odstop terjatev v višini nominalne vrednosti odstopljenih terjatev;
− poroštva, bančne garancije in pristopi k dolgu ob ustrezni bonitetni oceni poroka, garanta ali pristopnika.
V kreditnem procesu in za potrebe upravljanja tveganj se uporabljajo utežene vrednosti skladno z interno metodologijo
banke.
V spodnji preglednici je prikazana poštena vrednost prejetih zavarovanj. Upoštevane so primerne oblike zavarovanja, ki
jih banka upošteva pri upravljanju kreditnega tveganja. Vključena so prejeta zavarovanja za bilančne terjatve in prevzete
obveznosti. Neprimerna zavarovanja in zavarovanja naložb v vrednostne papirje niso vključena.
(v tisoč EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Nepremičnine
1.546.337
1.302.205
Premičnine
568.613
521.376
Depoziti
22.096
22.204
Vrednostni papirji in poslovni delež
-
-
Zavarovalnice
121.292
181.231
Odstopljene terjatve
46.098
46.048
Državna poroštva
32.255
31.895
Druga zavarovanja
89.808
15.586
Skupaj
2.426.499
2.120.544
Višino prejetih zavarovanj za kreditni portfelj v primerjavi z bruto vrednostjo kreditov prikazuje spodnja preglednica.
Druga finančna sredstva in prevzete obveznosti niso vključeni.
188
Na dan 31. 12. 2025
(v tisoč EUR)
Zadostno zavarovani krediti
Nezadostno zavarovani krediti
Bruto vrednost
kreditov
Poštena vrednost
zavarovanja
Bruto vrednost
kreditov
Poštena vrednost
zavarovanja
Krediti velikim družbam
62.812
278.032
249.160
89.335
Krediti majhnim in srednjim družbam
340.753
822.359
242.761
57.648
Krediti državi
3.194
3.270
31.163
-
Krediti prebivalstvu
okvirni krediti
6.684
14.377
9.086
-
stanovanjski krediti
280.363
542.007
43.582
18.392
potrošniški in drugi krediti
23.249
30.413
159.097
615
Lizing
237.489
344.763
268.700
210.894
Skupaj
954.544
2.035.221
1.003.549
376.884
Na dan 31. 12. 2024
(v tisoč EUR)
Zadostno zavarovani krediti
Nezadostno zavarovani krediti
Bruto vrednost
kreditov
Poštena vrednost
zavarovanja
Bruto vrednost
kreditov
Poštena vrednost
zavarovanja
Krediti velikim družbam
65.842
239.066
175.026
55.142
Krediti majhnim in srednjim družbam
307.172
735.362
232.113
57.047
Krediti državi
-
-
46.559
3.274
Krediti prebivalstvu
okvirni krediti
4.394
8.965
11.797
5
stanovanjski krediti
222.483
427.002
37.943
17.292
potrošniški in drugi krediti
26.013
33.340
112.488
602
Lizing
239.491
345.958
240.084
189.992
Skupaj
865.395
1.789.693
856.010
323.354
Spodnja preglednica prikazuje razmerje med posojili in vrednostjo zavarovanj za kreditni portfelj, ločeno na bruto
vrednost kreditov in prevzete obveznosti.
(v tisoč EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
LTV – krediti
Bruto knjigovodska
vrednost
Popravki vrednosti
Bruto knjigovodska
vrednost
Popravki vrednosti
< 50 %
276.441
(350)
230.421
(551)
51–70 %
232.665
(467)
255.888
(580)
71–100 %
409.272
(2.858)
351.324
(2.995)
101–150 %
795.741
(13.461)
697.595
(13.889)
> 150 %
41.856
(2.504)
42.434
(6.282)
Drugo
544.778
(7.988)
498.480
(6.786)
Skupaj
2.300.753
(27.628)
2.076.142
(31.083)
(v tisoč EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
LTV – prevzete obveznosti
Nominalni
znesek
Rezervacije
Nominalni
znesek
Rezervacije
< 50 %
10.867
(6)
10.660
(14)
51–70 %
7.498
(22)
5.309
(8)
71–100 %
38.477
(106)
73.716
(42)
101–150 %
56.030
(16)
53.239
(24)
> 150 %
107.420
(485)
101.110
(381)
Drugo
575.114
(1.853)
449.184
(1.264)
Skupaj
795.406
(2.488)
693.219
(1.732)
189
Poštena vrednost zavarovanja je enaka:
- tržni oziroma ocenjeni vrednosti (po modelu) finančnih sredstev, prejetih v zavarovanje;
- višini zavarovane terjatve pri pristopu k dolgu, prejetemu v zavarovanje (le če pristopnik izpolnjuje merila);
- 100-odstotni vrednosti jamstva zavarovalnic, bančnih garancij, državnih in občinskih poroštev (ob izpolnjevanju
meril);
- vrednosti stanovanjskih nepremičnin in poslovnih nepremičnin – te so enake tržnim vrednostim na osnovi:
o vrednosti, pridobljene na podlagi ocene neodvisnega zunanjega cenilca, ki cenitev opravi po MSOV, EVS in RICS
(ob potrditvi internega cenilca);
V letu 2025 je banka od skupno 51.349 tisoč evrov (2024: 46.033 tisoč evrov) zavarovanj terjatev do prebivalstva pri
Zavarovalnici Triglav, d. d., Ljubljana unovčila za 607 tisoč evrov (2024: 426 tisoč evrov) zavarovanj.
V letu 2025 je banka unovčila 726 tisoč evrov zavarovanj (2024: 531 tisoč evrov) za neodplačane kredite strankam, ki
niso banke. Unovčena so bila zavarovanja z zastavo nepremičnin v znesku 85 tisoč evrov (2024: 124 tisoč evrov), s
poroštvi in pristopom k dolgu v znesku 108 tisoč evrov (2024: 198 tisoč evrov), pri Zavarovalnici Triglav v znesku 45 tisoč
evrov (2024: 23 tisoč evrov) in druga zavarovanja v znesku 487 tisoč evrov (2024: 183 tisoč evrov).
7.1.4 Krediti
V pojasnilih 7.1.4.1, 7.1.4.2 in 7.1.4.3 so posamezni sklopi izpostavljenosti in popravkov vrednosti razvrščeni po
posameznih skupinah:
− skupina 1 – finančna sredstva brez povečanega kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja; oslabitve se
izračunavajo z upoštevanjem mogočih izgub, ki se pričakujejo v obdobju 12 mesecev;
− skupina 2 – finančna sredstva z večjim povečanjem kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, vendar brez
poslabšanja kreditne kakovosti; oslabitve se izračunavajo z upoštevanjem vseh mogočih izgub, ki se pričakujejo v celotni
življenjski dobi finančnega sredstva;
− skupina 3 – finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo; oslabitve se izračunavajo z upoštevanjem vseh
mogočih izgub, ki se pričakujejo v celotni življenjski dobi finančnega sredstva.
Banka od leta 2022 ni imela finančnih sredstev, oslabljenih ob nastanku ali nakupu (angl. purchased or originated credit-
impaired financial assets – POCI).
7.1.4.1 Bonitetna struktura
Spodnja preglednica prikazuje bonitetno strukturo posameznih sklopov izpostavljenosti banke, razvrščenih po
posameznih skupinah, po stanju na dan 31. decembra 2025.
(v tisoč EUR)
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3
Skupaj 31. 12. 2025
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
Skupina A
82.241
-
-
82.241
Skupina B
-
-
-
-
Skupina C
2.403
-
-
2.403
Skupina D
-
-
6.266
6.266
Skupina E
-
-
-
-
Bruto vrednost
84.644
-
6.266
90.910
Popravki vrednosti
(146)
-
(1.049)
(1.195)
Skupaj
84.498
-
5.217
89.715
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti
Skupina A
229.695
-
-
229.695
Skupina B
-
2.532
-
2.532
Skupina C
-
-
-
-
Skupina D
-
-
-
-
Skupina E
-
-
-
-
Bruto vrednost
229.695
2.532
-
232.227
Popravki vrednosti
(57)
(76)
-
(133)
Skupaj
229.638
2.456
-
232.094
190
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti
Skupina A
11.191
-
-
11.191
Skupina B
-
-
-
-
Skupina C
-
-
-
-
Skupina D
-
-
-
-
Skupina E
-
-
-
-
Bruto vrednost
11.191
-
-
11.191
Popravki vrednosti
(2)
-
-
(2)
Skupaj
11.189
-
-
11.189
Krediti strankam, ki niso banke, in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Skupina A
773.149
17.169
-
790.318
Skupina B
784.607
100.384
-
884.991
Skupina C
119.483
119.712
-
239.195
Skupina D
-
-
40.674
40.674
Skupina E
-
-
6.837
6.837
Bruto vrednost
1.677.239
237.265
47.511
1.962.015
Popravki vrednosti
(6.751)
(5.162)
(15.816)
(27.729)
Skupaj
1.670.488
232.103
31.695
1.934.286
Izpostavljenost zunajbilančne aktive
Skupina A
419.621
46.692
-
466.313
Skupina B
277.906
25.505
-
303.411
Skupina C
18.380
4.717
-
23.097
Skupina D
-
-
2.519
2.519
Skupina E
-
-
66
66
Nominalni znesek
715.907
76.914
2.585
795.406
Rezervacije
(1.677)
(180)
(631)
(2.488)
Skupaj
714.230
76.734
1.954
792.918
7.1.4.1 Bonitetna struktura
Spodnja preglednica prikazuje bonitetno strukturo posameznih sklopov izpostavljenosti banke, razvrščenih po
posameznih skupinah, po stanju na dan 31. decembra 2024.
(v tisoč EUR)
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3
Skupaj 31. 12. 2024
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
Skupina A
82.738
-
-
82.738
Skupina B
-
1.460
-
1.460
Skupina C
-
5.731
-
5.731
Skupina D
-
-
-
-
Skupina E
-
-
-
-
Bruto vrednost
82.738
7.191
-
89.929
Popravki vrednosti
(24)
(351)
-
(375)
Skupaj
82.714
6.840
-
89.554
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti
Skupina A
249.158
-
-
249.158
Skupina B
-
2.532
-
2.532
Skupina C
-
-
-
-
Skupina D
-
-
-
-
Skupina E
-
-
-
-
Bruto vrednost
249.158
2.532
-
251.690
Popravki vrednosti
(75)
(127)
-
(202)
Skupaj
249.083
2.405
-
251.488
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti
Skupina A
18.646
-
-
18.646
Skupina B
-
-
-
-
Skupina C
-
-
-
-
Skupina D
-
-
-
-
Skupina E
-
-
-
-
Bruto vrednost
18.646
-
-
18.646
Popravki vrednosti
(1)
-
-
(1)
Skupaj
18.645
-
-
18.645
191
Krediti strankam, ki niso banke, in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Skupina A
546.814
30.382
-
577.196
Skupina B
683.028
106.419
-
789.447
Skupina C
134.416
179.127
-
313.543
Skupina D
-
-
39.532
39.532
Skupina E
-
-
5.398
5.398
Bruto vrednost
1.364.528
315.928
44.930
1.725.116
Popravki vrednosti
(5.935)
(8.824)
(16.448)
(31.207)
Skupaj
1.358.323
307.104
28.482
1.693.909
Izpostavljenost zunajbilančne aktive
Skupina A
358.126
23.921
-
382.047
Skupina B
267.215
15.996
-
283.211
Skupina C
21.266
6.113
-
27.379
Skupina D
-
-
568
568
Skupina E
-
-
14
14
Nominalni znesek
646.607
46.030
582
693.219
Rezervacije
(1.200)
(151)
(381)
(1.732)
Skupaj
645.407
45.879
201
691.487
7.1.4.2 Spremembe bruto izpostavljenosti
Spodnje preglednice prikazujejo gibanje bruto izpostavljenosti banke v letu 2025.
(v tisoč EUR)
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3
Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2024
82.738
7.191
-
89.929
Spremembe v bruto izpostavljenosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
(5.730)
5.730
-
Spremembe v modifikaciji
-
-
-
-
Nova finančna sredstva
63.005
-
-
63.005
Odplačana finančna sredstva
(61.100)
(1.460)
536
(62.024)
Zaokroževanje
1
-1
-
-
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2025
84.644
-
6.266
90.910
Popravki vrednosti 31. 12. 2025
146
-
1.049
1.195
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni
vrednosti
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2024
249.158
2.532
-
251.690
Spremembe v bruto izpostavljenosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Spremembe v modifikaciji
-
-
-
-
Nova finančna sredstva
5.150
-
-
5.150
Odplačana finančna sredstva
(24.614)
-
-
(24.614)
Zaokroževanje
1
-
-
1
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2025
229.695
2.532
-
232.227
Popravki vrednosti 31. 12. 2025
57
76
-
133
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2024
18.646
-
-
18.646
Spremembe v bruto izpostavljenosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Spremembe v modifikaciji
-
-
-
-
Nova finančna sredstva
6.946
-
-
6.946
Odplačana finančna sredstva
(14.401)
-
-
(14.401)
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2025
11.191
-
-
11.191
Popravki vrednosti 31. 12. 2025
2
-
-
2
192
Krediti strankam, ki niso banke, in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2024
1.364.258
315.927
44.930
1.725.115
Spremembe v bruto izpostavljenosti
Prehodi v skupino 1
131.154
(129.418)
(1.736)
-
Prehodi v skupino 2
(116.825)
128.386
(11.561)
-
Prehodi v skupino 3
(13.693)
(17.141)
30.834
-
Spremembe v modifikaciji
-
-
-
-
Nova finančna sredstva
845.286
43.769
8.385
897.440
Odplačana finančna sredstva
(532.622)
(103.824)
(20.511)
(656.955)
Odpisi
(319)
(436)
(2.830)
(3.585)
Zaokroževanje
-
-
-
-
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2025
1.677.239
237.265
47.511
1.962.015
Popravki vrednosti 31. 12. 2025
6.750
5.162
15.815
27.727
Izpostavljenost zunajbilančne aktive
Nominalna vrednost 31. 12. 2024
646.607
46.029
582
693.218
Spremembe nominalne vrednosti
Prehodi v skupino 1
8.877
(8.859)
(18)
-
Prehodi v skupino 2
(45.974)
46.079
(105)
-
Prehodi v skupino 3
(421)
(1.446)
1.867
-
Spremembe v modifikaciji
-
-
-
-
Nova zunajbilančna aktiva
390.552
53.846
2.384
446.782
Zmanjšanje zunajbilančne aktive
(283.733)
(58.736)
(2.126)
(344.595)
Zaokroževanje
-
-
-
-
Nominalna vrednost 31. 12. 2025
715.908
76.914
2.584
795.406
Rezervacije 31. 12. 2025
1.678
181
630
2.489
7.1.4.2 Spremembe bruto izpostavljenosti
Spodnje preglednice prikazujejo gibanje bruto izpostavljenosti banke v letu 2024.
(v tisoč EUR)
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3
Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2023
75.822
-
-
75.822
Spremembe v bruto izpostavljenosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Spremembe v modifikaciji
-
-
-
-
Nova finančna sredstva
64.650
7.191
-
71.841
Odplačana finančna sredstva
(57.734)
-
-
(57.734)
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2024
82.738
7.191
-
89.929
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
24
351
-
375
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni
vrednosti
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2023
299.563
2.532
-
302.095
Spremembe v bruto izpostavljenosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Spremembe v modifikaciji
-
-
-
-
Nova finančna sredstva
83
-
-
83
Odplačana finančna sredstva
(50.488)
-
-
(50.488)
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2024
249.158
2.532
-
251.690
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
75
127
-
202
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2023
23.442
-
-
23.442
Spremembe v bruto izpostavljenosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Spremembe v modifikaciji
-
-
-
-
Nova finančna sredstva
18.537
-
-
18.537
Odplačana finančna sredstva
(23.333)
-
-
(23.333)
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2024
18.646
-
-
18.646
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
1
-
-
1
193
Krediti strankam, ki niso banke, in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2023
1.258.357
333.351
33.410
1.625.117
Spremembe v bruto izpostavljenosti
Prehodi v skupino 1
71.048
(70.599)
(448)
-
Prehodi v skupino 2
(131.942)
135.908
(3.967)
-
Prehodi v skupino 3
(6.731)
(18.502)
25.234
-
Spremembe v modifikaciji
-
-
-
-
Nova finančna sredstva
633.328
62.205
10.348
705.881
Odplačana finančna sredstva
(459.225)
(126.370)
(18.227)
(603.822)
Odpisi
(577)
(65)
(1.419)
(2.061)
Zaokroževanje
Bruto izpostavljenost 31. 12. 2024
1.364.258
315.927
44.931
1.725.116
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
5.935
8.824
16.448
31.207
Izpostavljenost zunajbilančne aktive
Nominalna vrednost 31. 12. 2023
508.346
32.475
2.534
543.355
Spremembe nominalne vrednosti
Prehodi v skupino 1
21.789
(21.784)
(5)
-
Prehodi v skupino 2
(46.847)
46.851
(4)
-
Prehodi v skupino 3
(21)
(54)
74
-
Spremembe v modifikaciji
-
-
-
-
Nova zunajbilančna aktiva
397.126
43.286
134
311.857
Zmanjšanje zunajbilančne aktive
(233.786)
(54.745)
(2.151)
(290.682)
Zaokroževanje
-
-
-
-
Nominalna vrednost 31. 12. 2024
646.607
46.029
582
693.218
Rezervacije 31. 12. 2024
1.200
151
381
1.732
7.1.4.3 Spremembe popravkov vrednosti
Spodnje preglednice prikazujejo gibanje popravkov vrednosti za banko v letu 2025.
(v tisoč EUR)
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3
Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
24
351
-
375
Spremembe popravkov vrednosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
(351)
-
(351)
Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
1
-
1.049
1.049
Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
(11)
-
-
(11)
Sprememba metodologije
8
-
-
8
Nova finančna sredstva
139
-
-
139
Odplačana finančna sredstva
(14)
-
-
(14)
Popravki vrednosti 31. 12. 2025
147
0
1.049
1.195
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni
vrednosti
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
75
127
-
202
Spremembe popravkov vrednosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
2
-
-
2
Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
(22)
(55)
-
(77)
Sprememba metodologije
5
5
-
10
Nova finančna sredstva
1
-
-
1
Odplačana finančna sredstva
(4)
-
-
(4)
Popravki vrednosti 31. 12. 2025
58
76
-
134
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
1
-
-
1
Spremembe popravkov vrednosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
(1)
-
-
(1)
Sprememba metodologije
1
-
-
1
Nova finančna sredstva
1
-
-
1
Odplačana finančna sredstva
-
-
-
-
194
Popravki vrednosti 31. 12. 2025
2
-
-
2
Krediti strankam, ki niso banke, in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
5.935
8.824
16.448
31.207
Spremembe popravkov vrednosti
Prehodi v skupino 1
3.005
(2.557)
(448)
-
Prehodi v skupino 2
(585)
3.759
(3.174)
-
Prehodi v skupino 3
(205)
(1.275)
1.480
-
Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
1.193
2.032
7.133
10.358
Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
(4.533)
(1.435)
(1.629)
(7.597)
Odpisi
(319)
(436)
(2.830)
(3.585)
Sprememba metodologije
(92)
(2.686)
285
(2.493)
Nova finančna sredstva
3.895
1.200
2.348
7.443
Odplačana finančna sredstva
(1.543)
(2.264)
(3.798)
(7.605)
Zaokroževanje
-
-
-
-
Popravki vrednosti 31. 12. 2025
6.750
5.162
15.815
27.727
Izpostavljenost zunajbilančne aktive
Rezervacije 31. 12. 2024
1.200
151
381
1.732
Spremembe rezervacij
Prehodi v skupino 1
20
(17)
(2)
-
Prehodi v skupino 2
(36)
72
(36)
-
Prehodi v skupino 3
(3)
(7)
10
-
Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
144
136
501
781
Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
(681)
(114)
(114)
(909)
Sprememba metodologije
285
19
1
305
Nova zunajbilančna aktiva
981
14
1
996
Zmanjšanje zunajbilančne aktive
(232)
(72)
(112)
(416)
Zaokroževanje
-
-
-
-
Rezervacije 31. 12. 2025
1.678
181
630
2.489
7.1.4.3 Spremembe popravkov vrednosti
Spodnje preglednice prikazujejo gibanje popravkov vrednosti za banko v letu 2024.
(v tisoč EUR)
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3
Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI
Popravki vrednosti 31. 12. 2023
64
-
-
64
Spremembe popravkov vrednosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
2
2
Sprememba metodologije
(16)
-
-
(16)
Nova finančna sredstva
16
-
-
16
Odplačana finančna sredstva
14
351
-
365
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
24
351
-
375
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni
vrednosti
Popravki vrednosti 31. 12. 2023
87
166
-
253
Spremembe popravkov vrednosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
2
-
-
2
Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
(7)
(46)
-
(53)
Sprememba metodologije
10
6
-
16
Nova finančna sredstva
-
-
-
-
Odplačana finančna sredstva
(17)
-
-
(17)
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
75
127
-
202
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti
Popravki vrednosti 31. 12. 2023
3
-
-
3
Spremembe popravkov vrednosti
Prehodi v skupino 1
-
-
-
-
Prehodi v skupino 2
-
-
-
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
-
-
-
-
Sprememba metodologije
-
-
-
-
195
Nova finančna sredstva
1
-
-
1
Odplačana finančna sredstva
(3)
-
-
(3)
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
1
-
-
1
Krediti strankam, ki niso banke, in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Popravki vrednosti 31. 12. 2023
5.585
9.159
10.857
25.601
Spremembe popravkov vrednosti
Prehodi v skupino 1
1.808
(1.651)
(157)
-
Prehodi v skupino 2
(840)
1.824
(984)
-
Prehodi v skupino 3
(100)
(992)
1.092
-
Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
1.324
3.244
9.571
14.139
Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
(2.788)
(2.124)
(230)
(5.142)
Odpisi
(577)
(65)
(1.419)
(2.061)
Sprememba metodologije
(174)
(1.204)
(772)
(2.150)
Nova finančna sredstva
2.804
2.372
1.320
6.496
Odplačana finančna sredstva
(1.107)
(1.738)
(2.831)
(5.676)
Zaokroževanje
-
(1)
1
-
Popravki vrednosti 31. 12. 2024
5.935
8.824
16.448
31.207
Izpostavljenost zunajbilančne aktive
Rezervacije 31. 12. 2023
1.282
199
1.188
2.669
Spremembe rezervacij
Prehodi v skupino 1
80
(79)
(1)
-
Prehodi v skupino 2
(118)
119
(1)
-
Prehodi v skupino 3
-
-
-
-
Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
129
57
106
292
Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja
(340)
(138)
(636)
(1.114)
Sprememba metodologije
(255)
15
(7)
(247)
Nova zunajbilančna aktiva
698
68
62
828
Zmanjšanje zunajbilančne aktive
(276)
(90)
(329)
(695)
Zaokroževanje
-
-
-
-
Rezervacije 31. 12. 2024
1.200
151
381
1.732
7.1.4.4 Spremembe pogodbenih denarnih tokov iz finančnih sredstev, ki niso povzročile odprave pripoznanja
Finančna sredstva (s pričakovano kreditno izgubo v celotnem obdobju trajanja), spremenjena v letu
(v tisoč EUR)
2025
2024
Bruto knjigovodska vrednost pred spremembo
19
-
Izguba pred spremembo
(16)
-
Neto knjigovodska vrednost pred spremembo
3
-
Izguba ob spremembi pogojev odplačevanja (pojasnilo 4.13)
-
-
Neto knjigovodska vrednost po spremembi
3
-
Modifikacije so pripoznane v primerih sprememb denarnih tokov zaradi plačilne nesposobnosti komitentov.
Učinek ni materialen in se ne razkriva.
7.1.4.5 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti po zamudi in zapadlih zneskih
Spodnja preglednica prikazuje izpostavljenosti iz naslova kreditov strankam, ki niso banke, in drugih
finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, po posameznih žepkih zamude.
Na dan 31. 12. 2025
Bruto vrednost
Popravki vrednosti
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3
0–29 dni
1.677.234
224.820
23.328
(6.750)
(4.571)
(5.603)
30–59 dni
4
7.432
1.855
(1)
(354)
(578)
60–89 dni
1
4.797
2.497
-
(225)
(528)
90–180 dni
-
191
5.378
-
(13)
(1.939)
Več kot 181 dni
-
25
14.455
-
-
(7.167)
Skupaj
1.677.239
237.265
47.511
(6.751)
(5.162)
(15.816)
196
Na dan 31. 12. 2024
Bruto vrednost
Popravki vrednosti
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3
0–29 dni
1.364.254
302.753
25.882
(5.934)
(7.131)
(12.402)
30–59 dni
2
9.249
3.875
-
(1.222)
(793)
60–89 dni
2
3.905
1.311
-
(470)
(438)
90–180 dni
-
21
8.385
-
(1)
(941)
Več kot 181 dni
-
-
5.478
-
-
(1.874)
Skupaj
1.364.258
315.928
44.930
(5.934)
(8.824)
(16.448)
Spodnja preglednica prikazuje zapadle kredite strankam, ki niso banke, in druga finančna sredstva, merjena
po odplačni vrednosti, po posameznih žepkih zamude.
31. 12. 2025
31. 12. 2024
(v tisoč EUR)
Bruto vrednost
Popravki vrednosti
Bruto vrednost
Popravki vrednosti
0–29 dni
70.652
(2.579)
51.294
(2.420)
30–59 dni
9.291
(932)
13.125
(2.015)
60–89 dni
7.295
(754)
5.219
(908)
90–180 dni
5.569
(1.953)
8.405
(942)
Več kot 181 dni
14.479
(7.168)
5.478
(1.874)
Skupaj
107.287
(13.385)
83.522
(8.160)
Znesek zapadlih terjatev je na dan 31. decembra 2025 znašal 107.287 tisoč evrov (31. decembra 2024:
83.522 tisoč evrov). Med zapadlimi zneski se upošteva bruto znesek celotnega kredita, ki ima pomembno
zamudo.
7.1.4.6 Posamično oslabljeni krediti
Na dan 31. 12. 2025
(v tisoč EUR)
Krediti pravnim osebam in samostojnim
podjetnikom
Druga
finančna
Skupaj
krediti
Krediti velikim družbam
Krediti MSD
sredstva
Bruto krediti
15.995
7.234
16
23.245
Popravki vrednosti
(3.398)
(1.458)
(8)
(4.864)
Neto krediti
12.597
5.776
8
18.381
Poštena vrednost zavarovanj
4.892
13.221
-
18.113
Na dan 31. 12. 2024
(v tisoč EUR)
Krediti pravnim osebam in samostojnim
podjetnikom
Druga
finančna
Skupaj
krediti
Krediti velikim družbam
Krediti MSD
sredstva
Bruto krediti
7.081
14.300
29
21.410
Popravki vrednosti
(2.260)
(5.487)
(24)
(7.772)
Neto krediti
4.820
8.812
5
13.638
Poštena vrednost zavarovanj
6.361
24.934
-
31.295
31. decembra 2025 je delež posamično oslabljenih kreditov strankam, ki niso banke, znašal 1,2 odstotka (31. decembra
2024: 1,2 odstotka), pokritje le-teh s popravki vrednosti pa 20,9 odstotka (31. decembra 2024: 36,3 odstotka). Vsi
posamično oslabljeni krediti so v skupini 3.
197
7.1.5 Koncentracija kreditnega portfelja
7.1.5.1 Geografska struktura
Spodnja preglednica prikazuje koncentracijo kreditne izpostavljenosti bilančne aktive po geografski strukturi.
Upoštevana je država, ki je domicil nasprotne stranke.
(v tisoč EUR)
Slovenija
Druge države
Evropske unije
Druge države
Skupaj
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
10.963
78.752
-
89.715
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji
151.434
77.581
3.079
232.094
Krediti bankam
10
6.011
5.168
11.189
Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom
velike družbe
203.443
45.234
58.334
307.011
majhne in srednje družbe
461.302
62.227
54.055
577.584
država
34.138
-
-
34.138
Krediti prebivalstvu
okvirni krediti
15.409
14
268
15.691
stanovanjski krediti
320.826
2.415
233
323.474
potrošniški in drugi krediti
176.471
19
41
176.531
Lizing
484.744
1.298
10.006
496.048
Druga finančna sredstva
2.244
523
1.041
3.808
Stanje 31. decembra 2025
1.860.984
274.074
132.225
2.267.283
Stanje 31. decembra 2024
1.667.850
288.883
96.863
2.053.596
Banka večino svojih poslov sklepa s komitenti na območju Republike Slovenije.
7.1.5.2 Struktura po dejavnosti
Spodnja preglednica prikazuje koncentracijo kreditne izpostavljenosti bilančne aktive po gospodarskih sektorjih.
Upoštevana je dejavnost nasprotne stranke.
(v tisoč EUR)
Javna
uprava,
obramba,
soc. varnost
Finančno
posredništvo
Predelovalne
dejavnosti
Poslovanje z
nepremičninami
Trgovina
Druge
dejavnosti
Fizične
osebe
Skupaj
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
78.434
2.290
8.991
89.715
Finančna sredstva, merjena po odplačni
vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji
211.983
14.595
5.516
232.094
Krediti bankam
10.226
963
Krediti pravnim osebam in samostojnim
podjetnikom
velike družbe
161.349
83.954
61.708
307.011
majhne in srednje družbe
77
27.028
91.786
158.341
68.434
231.918
577.584
država
28.998
3.194
1.946
34.138
Krediti prebivalstvu
okvirni krediti
15.691
15.691
stanovanjski krediti
323.474
323.474
potrošniški in drugi krediti
176.531
176.531
Lizing
143
880
26.448
4.212
39.567
141.960
282.838
496.048
Druga finančna sredstva
210
907
137
46
251
1.130
1.127
3.808
Stanje 31. decembra 2025
319.845
59.120
279.720
162.599
192.206
454.132
799.661
2.267.283
Stanje 31. decembra 2024
359.518
61.809
275.947
90.685
131.832
425.167
681.341
2.053.596
198
7.1.6 Dolžniški vrednostni papirji
Spodnja preglednica prikazuje analizo dolžniških vrednostnih papirjev, ki temelji na ocenah bonitetnih hiš Fitch Ratings,
Standard & Poor's in Moody's Investors Service. V primeru dveh ali treh bonitetnih ocen se izbere druga najboljša
ocena.
Na dan 31. 12. 2025
(v tisoč EUR)
Finančna sredstva,
merjena po
FVTOCI
Finančna sredstva,
merjena po
odplačni vrednosti
Skupaj
AAA do AA+
20.396
13.013
33.409
AA do AA–
18.517
157.037
175.554
A+ do A–
28.705
51.453
80.158
Manj kot A–
10.816
8.135
18.951
Neocenjeni
11.281
2.456
13.737
Skupaj
89.715
232.094
321.809
Na dan 31. 12. 2024
(v tisoč EUR)
Finančna sredstva,
merjena po
FVTOCI
Finančna sredstva,
merjena po
odplačni vrednosti
Skupaj
AAA do AA+
20.824
13.003
33.827
AA do AA–
27.802
178.104
205.905
A+ do A–
21.691
44.737
66.428
Manj kot A–
12.398
13.239
25.637
Neocenjeni
6.840
2.405
9.245
Skupaj
89.554
251.488
341.042
7.2 Tržna tveganja
Banka v svojem poslovanju prevzema tržna tveganja – to so tveganja spremembe poštene vrednosti finančnih
instrumentov zaradi spreminjanja tržnih cen. Tržno tveganje je tveganje izgub zaradi nepričakovanih in neugodnih
sprememb dejavnikov tržne cene, ki so v celoti izpostavljeni splošnim in specifičnim spremembam na trgu, kot so
spremembe obrestnih mer, deviznih tečajev in cen finančnih instrumentov. Tržno tveganje vpliva na vse bilančne in
zunajbilančne postavke v trgovalni in bilančni knjigi banke. Banka ima oblikovano metodologijo ocenjevanja
izpostavljenosti tržnim tveganjem in ocenjevanja pričakovanih mogočih izgub, ki temelji na različnih predpostavkah in
scenarijih.
Banka izpostavljenost valutnemu tveganju spremlja na dnevni ravni. V letu 2025 je bila izpostavljenost tujim valutam
majhna in v skladu s postavljenimi limiti. Banka valutno tveganje upravlja v skladu s Politiko upravljanja tržnega tveganja
(Policy on market risk management), usklajeno z akti skupine. Banka ne izvaja identifikacije izpostavljenosti pozicijskemu
tveganju dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev na podlagi vrednosti pozicij v trgovalni knjigi, ki se običajno
spremljajo dnevno (spremembe njihovih trenutnih tržnih cen – »mark-to-market« ali v skladu z ustreznimi modeli
vrednotenja – »mark-to-model«). Banka tržnemu tveganju, ki izhaja iz trgovalne knjige, ni izpostavljena, saj v letu 2025
ni imela trgovalnih pozicij.
Tudi za upravljanje obrestnega tveganja je banka povsem poenotena s skupino AikGroup in tako obrestno tveganje
upravlja z akti enotnimi na ravni skupine in banke, ki temeljijo na splošnih baselskih standardih za upravljanje obrestnega
tveganja v bančni knjigi (IRRBB) in smernicah EBA o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti.
Banka pri svojem poslovanju pozornost namenja varovanju neto obrestnih prihodkov in vplivu na ekonomsko vrednost
kapitala. Banka pri upravljanju obrestnega tveganja upošteva tudi vedenjske opcije, in sicer pri spremljanju oziroma
merjenju upošteva tudi možnost predčasnih odplačanih posojil ter možne predčasne prekinitve vezanih vlog
komitentov.
Za operativno upravljanje tržnih tveganj je v banki odgovoren Sektor zakladništva, za pripravo poročil in analiz, ki jih
obravnava Odbor za upravljanje bilance, pa Sektor strateškega upravljanja tveganj.
199
7.2.1 Valutno tveganje
Spodnja preglednica povzema izpostavljenost banke valutnemu tveganju. V preglednico so vključeni finančni
instrumenti, ki upoštevajo knjigovodske vrednosti in so razvrščeni po valutah.
(v tisoč EUR)
USD
Drugo
EUR
Skupaj
31. december 2025
Sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vloge na
vpogled pri bankah
9.561
9.457
367.566
386.584
Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL
-
32
7.616
7.648
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
-
-
119.136
119.136
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni
vrednosti
-
-
232.094
232.094
Krediti bankam
-
5.905
5.284
11.189
Krediti strankam, ki niso banke
-
-
1.930.478
1.930.478
Druga finančna sredstva
-
-
3.808
3.808
Druga sredstva
-
-
6.809
6.809
Skupaj sredstva
9.561
15.394
2.672.791
2.697.746
Obveznosti
Vloge bank
-
-
3.448
3.448
Vloge strank, ki niso banke
9.352
14.402
2.162.810
2.186.564
Krediti bank
-
-
68.781
68.781
Druge finančne obveznosti
596
28
11.756
12.380
Dolžniški vrednostni papirji
-
-
162.100
162.100
Druge obveznosti
-
-
10.305
10.305
Skupaj obveznosti
9.948
14.430
2.419.200
2.443.578
Razlika med sredstvi in obveznostmi
(387)
964
253.591
254.168
Potencialne obveznosti
2.308
3.408
787.202
792.918
31. december 2024
Sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne
vloge pri bankah
13.974
7.968
364.340
386.282
Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL
-
35
7.323
7.358
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
-
-
115.815
115.815
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni
vrednosti
-
-
251.488
251.488
Krediti bankam
3.854
8.500
6.291
18.645
Krediti strankam, ki niso banke
-
-
1.690.338
1.690.338
Druga finančna sredstva
-
-
3.570
3.570
Druga sredstva
-
-
6.562
6.562
Skupaj sredstva
17.828
16.503
2.445.727
2.480.058
Obveznosti
Vloge bank
-
-
6.198
6.198
Vloge strank, ki niso banke
17.659
16.101
1.974.955
2.008.715
Krediti bank
-
-
88.622
88.622
Druge finančne obveznosti
6
10
11.733
11.749
Dolžniški vrednostni papirji
-
-
102.176
102.176
Druge obveznosti
-
-
11.015
11.015
Skupaj obveznosti
17.665
16.111
2.194.699
2.228.475
Razlika med sredstvi in obveznostmi
163
392
251.028
251.583
Potencialne obveznosti
3.351
901
687.234
691.486
Finančni položaj in denarni tokovi banke so izpostavljeni vplivu nestanovitnosti deviznih tečajev. Valutno tveganje banke
banka spremlja in upravlja na dnevni ravni. Banka izvaja konservativno politiko upravljanja valutnih tveganj, saj
200
minimalizira valutno tveganje z vsakodnevnim zapiranjem odprte valutne pozicije. Limiti dopustnih izpostavljenosti po
posameznih valutah se nadzorujejo dnevno ter tudi sporočajo Skupini.
Banka ima za izpostavljenost valutnemu tveganju postavljeno absolutno mejo z določenim limitom na posamezno in
skupno devizno pozicijo, ki je enaka vsoti absolutnih vrednosti odprtih pozicij v posameznih valutah. Med dolge oziroma
kratke pozicije se uvrščajo bilančne postavke v bruto znesku, zmanjšane za tiste oslabitve, ki bodo za banko predvidoma
predstavljale izgubo, in zunajbilančne postavke potencialnih obveznosti, ki jih bo banka dejansko morala plačati,
vključno s postavkami iz izvedenih instrumentov.
Pri valutnem tveganju je banka izpostavljena le za valuto EUR, ostale valute so materialno nepomembne, saj odprta
devizna pozicija znaša le 0,33 odstotka glede na lastni kapital banke (konec decembra 2024: 0,20 odstotka); posledično
banka ne izračunava dodatne kapitalske zahteve za valutno tveganje.
7.2.2 Obrestno tveganje
Obrestno tveganje v banki se kaže kot tveganje vpliva spremembe obrestnih mer na obrestne prihodke in odhodke
banke in kot tveganje vpliva spremembe obrestnih mer na vrednost bilance. Ob tem spremembe obrestnih mer vplivajo
tudi na ekonomsko vrednost kapitala banke, ker se spreminja sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov iz naslova
bančnih sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilančnih pozicij.
Obrestno tveganje izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo različne zapadlosti in drugačno dinamiko spreminjanja
variabilnih obrestnih mer kot obveznosti do virov sredstev. Banka spremlja in upravlja izpostavljenost obrestnim
tveganjem na podlagi metodologije obrestnih razmikov in testa izjemnih primerov za različne scenarije gibanj obrestnih
mer.
Banka ima vzpostavljen sistem za spremljanje obrestnega tveganja za zagotavljanje ustrezne ravni neto obrestnih
prihodkov in ustrezne ravni kapitala banke v okolju spreminjajočih se obrestnih mer. Politika banke je, da se redno
spremlja in nadzira izpostavljenost banke obrestnemu tveganju ter da se razvijajo scenariji razvoja obrestnih mer in se
pripravijo ukrepi za primere gibanj obrestnih mer, ki bi resno negativno vplivali na neto obrestne prihodke in ekonomsko
vrednost kapitala banke, na podlagi česar je banka tudi sprejela sistem zgodnjega opozarjanja. Cilj upravljanja
obrestnega tveganja je minimiziranje nihanja neto obrestnih prihodkov in ekonomske vrednosti kapitala banke zaradi
volatilnosti obrestnih mer na trgu.
Banka spremlja in analizira obrestne občutljivosti po posameznih časovnih žepkih, ki vključujejo obrestno občutljive
bilančne in zunajbilančne postavke po posameznih vrstah obrestnih mer in časovnih žepkih, ter pri spremljanju vključuje
tudi vedenjske opcije (po modelu predčasnih odplačil posojil ter predčasne prekinitve vezanih vlog) glede na njihovo
preostalo zapadlost oziroma datum ponovnega določanja obrestnih mer.
Za testiranje učinka scenarijev šoka na področju obrestnih mer na neto obrestne prihodke banka za merilo uporablja
količnik vpliva spremembe obrestnih prihodkov za 200 bazičnih točk glede na lastna sredstva. Pri presoji učinka na
kapital banke pa se izmed šest stresnih scenarijev upošteva najbolj neugoden premik krivulje. Učinki po različnih
scenarijih so prikazani v spodnjih preglednicah.
(v tisoč EUR)
31.12.2025
31.12.2024
Vpliv na neto obrestne prihodke
Vpliv na neto obrestne prihodke
+100 bazičnih točk
411
382
–100 bazičnih točk
(821)
(765)
+200 bazičnih točk
821
765
–200 bazičnih točk
(1.642)
(1.530)
201
(v tisoč EUR)
31.12.2025
31.12.2024
Vpliv na ekonomsko vrednost
kapitala
Vpliv na ekonomsko vrednost
kapitala
+200 bazičnih točk
(22.094)
(12.901)
–200 bazičnih točk
(7.723)
(15.420)
Šok s strmejšo krivuljo
(22.914)
(17.991)
Šok z bolj sploščeno krivuljo
13.046
10.770
Šok kratkoročnih obrestnih mer avzgor
(19.048)
(12.907)
Šok kratkoročnih obrestnih mer navzdol
3.370
811
V sklopu izračuna scenarijev kazalnikov obrestnega tveganja so se v letu 2025 zgodile večje spremembe metodologije
na področju razporejanja vpoglednih vlog, uporabe parametra predplačil in izračuna šoka neto obrestnih prihodkov ki
so bile usklajene s skupino AikGroup. V letnem poročilu 2024 so bili prikazani podatki po metodologiji veljavni v času
priprave takratnega letnega poročila. Ker se nova metodologija precej razlikuje od stare metodologije v smislu
kazalnikov (predvsem za kazalnik NII) smo v poročilo zaradi primerljivosti med leti vključili podatke po novi metodologiji
za leti 2024 in 2025, s čimer se podatki leta 2024 tako ne ujemajo z podatki poročani v letnem poročilu 2024.
Za spremljanje uresničevanja usmeritev upravljanja obrestnega tveganja je v banki odgovoren Odbor za upravljanje
bilance (ALCO). Naloge odbora ALCO, povezane z obrestnim tveganjem, so poleg odločevalskih še:
− obravnava poročil in potrjevanje ukrepov za obrestna tveganja,
− obravnava stanja in napovedi gibanja obrestnih mer,
− obravnava obrestnega tveganja v banki (tveganje spremembe obrestnih mer),
− predlaganje usmeritev za določanje obrestnih limitov,
− oblikovanje usmeritev za pripravo predlogov ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem,
− oblikovanje predlogov za obrestno in tržno politiko.
Poleg Odbora za upravljanje bilance (ALCO) je za spremljanje odločitev in obravnavo upravljanja obrestnega tveganja
odgovoren tudi CRO Forum Naloge odbora CRO foruma so poleg odločevalskih še:
− sprejemanje odločitev glede profila tveganosti,
− obravnava regulatornih okvirov,
− obravnava internih aktov s področja upravljanja tveganj na ravni nadrejene banke/skupine,
− obravnava internih okvirov banke s področja upravljanja tveganj,
− obravnava in potrjevanje ključnih strateških dokumentov s področja upravljanja tveganj.
Upravljanje obrestnega tveganja temelji na sistemu limitov izpostavljenosti obrestnemu tveganju. Na najvišji ravni kot
na ravni Skupine je banka opredelila limit izpostavljenosti obrestnim tveganjem že v Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju
tveganj, kjer je kot enega ključnih kazalnikov postavila tudi vpliv spremembe obrestnih mer na kapital banke in kot
mejno vrednost kazalnika, ki kaže na vpliv najslabšega izmed 6 scenarijev, postavila limit na 14 odstotkov kapitala
(TIER1).
Za operativno izvajanje ukrepov za obvladovanje obrestnega tveganja, v okviru postavljenih limitov, predlaganih s strani
Sektorja strateškega upravljanja tveganj in Skupine, ter za realizacijo sklepov ALCO je na podlagi Politike upravljanja
obrestnega tveganja v banki odgovoren Sektor zakladništva.
Sektor strateškega upravljanja tveganj mesečno pripravi poročilo o izpostavljenosti obrestnemu tveganju in ga predloži
v obravnavo odboru ALCO, CRO forumu in Skupini.
Spodnja preglednica povzema izpostavljenost banke obrestnemu tveganju. Finančni instrumenti so vključeni z
upoštevanjem knjigovodske vrednosti in le tistih postavk, ki so obrestno občutljive, ter razvrščeni v časovne žepke po
datumu naslednje spremembe obrestne mere ali zapadlosti, vključene vedenjske opcije ter razporejene vpogledne vloge
na stabilni in nestabilni del po metodi VaR (izračun po modelu Monte Carlo).
Dejanski datumi zapadlosti se od pogodbenih razlikujejo v primeru zapadlosti obveznosti v obdobju do enega meseca,
od katerih večino predstavljajo vpogledne vloge v znesku 1.707.679 tisoč evrov (2024: 1.518.278 tisoč evrov), ki jih banka
porazdeljuje na nestabilni del vlog (O/N: vključeni v časovni žepek do 1 meseca) in na stabilne vloge (razporeditev v
skladu z modelom razporejanja vlog).
202
(v tisoč EUR)
Do 1
meseca
Od 1 do 3
mesecev
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do 5
let
Nad 5 let
Neobrestovan
o
Skupaj
31. december 2025
Sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in
vloge na vpogled pri bankah
327.531
-
-
-
-
59.053
386.584
Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL
-
-
-
-
-
7.648
7.648
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
9
7.765
11.470
66.066
5.235
28.591
119.136
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po
odplačni vrednosti
-
21.114
24.615
139.005
45.838
1.522
232.094
Krediti bankam
5.922
962
-
-
-
4.305
11.189
Krediti strankam, ki niso banke
380.975
530.581
445.857
341.679
227.585
3.801
1.930.478
Druga finančna sredstva
-
-
-
-
-
3.808
3.808
Druga sredstva
-
-
-
-
-
6.809
6.809
Skupaj sredstva
714.437
560.422
481.942
546.750
278.658
115.537
2.697.746
Obveznosti
Vloge bank
2.342
-
-
1.000
-
106
3.448
Vloge strank, ki niso banke
536.031
191.836
460.781
994.129
148
3.639
2.186.564
Krediti bank in centralnih bank
40.000
158
5.854
4.090
18.213
466
68.781
Dolžniški vrednostni papirji
59
118
529
100.326
59.504
1.564
162.100
Druge finančne obveznosti
-
-
-
489
329
11.562
12.380
Druge obveznosti
-
-
-
-
-
10.305
10.305
Skupaj obveznosti
578.432
192.112
467.164
1.100.034
78.194
27.642
2.443.578
Izpostavljenost obrestnemu tveganju
136.005
368.310
14.778
(553.284)
200.464
31. december 2024
Skupaj sredstva
649.910
135.604
350.556
837.445
408.715
97.828
2.480.058
Skupaj obveznosti
434.093
177.321
466.421
1.051.728
69.799
29.113
2.228.475
Izpostavljenost obrestnemu tveganju
215.817
(41.717)
(115.865)
(214.283)
338.916
Banka razporeja vpogledne vloge po veljavni metodologiji in v skladu s Smernicami IRRBB. Metodologija razporejanja
vpoglednih vlog loči med stabilnimi in nestabilnimi vlogami ter med temeljnimi (angl. core) in netemeljnimi (angl. non-
core) vlogami. Banka ima temu prilagojen tudi sistem spremljanja in merjenja obrestnih tveganj. Banka pri spremljanju
obrestnega tveganja poleg bilančnih postavk vključevala tudi zunajbilančne postavke po določenem modelu za posojila
ter nepredvidene dogodke (limiti, revolving posojila ipd.). Poleg vključevanja zunajbilančnih postavk pri merjenju
obrestnega tveganja banka upošteva tudi vedenjske opcije (po modelu predčasnih odplačil posojil in predčasnih
prekinitev vezanih vlog na podlagi preteklih podatkov).
7.2.3 Tveganje iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji trgovalnega portfelja
Tveganje iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji trgovalnega portfelja se v banki kaže kot tveganje vpliva
spremembe tržnih tečajev lastniških vrednostnih papirjev v trgovalnem portfelju na rezultat poslovanja banke.
V letu 2025 banka ni bila izpostavljena tveganju, ki izhaja iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji trgovalnega
portfelja.
7.3 Likvidnostno tveganje
Banka v okviru upravljanja likvidnostnega tveganja skrbi predvsem za usklajenost denarnih tokov, ki izhajajo iz
poslovanja banke in komitentov, ustrezen obseg, strukturo in stabilnost virov financiranja ter primeren obseg in
kakovost likvidnostnih rezerv. Temelj varnega poslovanja banke predstavlja skrbno upravljanje sredstev in njihovih virov,
zato banka sledi ciljem, da je sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti, minimizacijo stroškov vzdrževanja
likvidnosti, predvideva izredne likvidnostne razmere in pravočasno izvaja ukrepe za ponovno vzpostavitev ustrezne
likvidnostne pozicije banke.
Sposobnost banke, da v času redno poravnava svoje tekoče obveznosti, je zagotovljena. Morebitne neusklajenosti med
prilivi in odlivi banka brez težav usklajuje tudi z uporabo likvidnostnih rezerv in instrumentov centralne banke.
203
Banka meri in spremlja likvidnostno tveganje z uporabo regulatorno predpisanih in interno opredeljenih kazalnikov
strukturne in operativne likvidnosti ter prevzemanje likvidnostnega tveganja omejuje z limiti, ki izhajajo iz Izjave o
nagnjenosti k prevzemanju tveganj in Politike o upravljanju likvidnostnega tveganja.
V letu 2025 je bila skupna inflacija 2,6-odstotna in s tem za 0,6 odstotne točke nižja kot v letu 2024. Cene storitev so bile
v povprečju za 3,5 % višje kot januarja lani, cene blaga pa za 2,1 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,8 % in
poltrajno blago za 2,0 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,1 %. K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke,
prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,2 %). Z 0,6 odstotne točke so sledile višje cene v skupini
stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 4,6 %). Po 0,3 odstotne točke so dodale še podražitve v
skupini alkoholne pijače in tobak (za 5,5 %) ter v zdravstvu (za 6,3 %). Po drugi strani so se cene v skupini prevoz znižale
za 2,0 % in inflacijo ublažile za 0,3 odstotne točke.
Banka je novembra 2025 izdala za nominalno 60,0 milijona EUR novih podrejenih obveznic z oznako XS3200137803,ki
so bile izdane 16. 10. 2025 in zapadejo 16. 10. 2035 Glavnica bo prvih pet let obrestovana po nespremenljivi obrestni
meri 6,75 % letno, po petih letih pa bo obrestna mera ponovno določena na podlagi takratnih tržnih razmer. Obveznica
je uvrščena na trg MTF Luksemburške borze. Uspešna mednarodna izdaja potrjuje močno zaupanje institucionalnih
vlagateljev v dolgoročno strategijo, poslovno rast in razvoj Gorenjske banke. Na osnovi prejetega dovoljenja Evropske
centralne banke je Gorenjska banka podrejeno obveznico vključila v kapital banke in dne 29. 10. 2025 predčasno vrnila
glavnici podrejenih posojil, v skupni višini 50 milijonov EUR s pripadajočimi obrestmi. Podrejeni posojili v višini 20 in 30
milijonov EUR z originalno zapadlostjo 28. 2. 2030 oz. 14. 12. 2032 sta bili kot instrumenta dodatnega kapitala banke.
Kratkoročna neusklajenost bilance banke po merilu ročnosti je v mejah sprejemljivih okvirov, v letu 2025 pa so se
pomembno zvišale tudi vloge nebančnega sektorja. Banka je spremembe v strukturi bilance pozorno spremljala in redno
izvajala likvidnostno stresno testiranje, ki obsega dva scenarija (adverse in ekstremni) po treh stopnjah resnosti oziroma
zaostritve razmer. Za stresne scenarije je predvideno, da vse vrste stresov vplivajo na obseg denarnih tokov na odlivni
in prilivni strani ter hkrati na znižanje sekundarne likvidnosti oziroma likvidnostnih rezerv. Banka po stresnih scenarijih
izvede tudi povratni test za likvidnostne kazalnike (LCR, NSFR, LTD) po časovnih obdobjih enega, treh in šestih mesecev.
Metodologija vsebuje tudi merila za presojo minimalnega oziroma optimalnega obsega likvidnostnih rezerv, po kateri
mora imeti banka vsaj toliko likvidnostnih rezerv, da minimalno pokriva tretjo stopnjo (adverse kombinirane stopnje)
stresa v obdobju 45 dni in optimalno tretjo stopnjo stresa za obdobje treh mesecev.
Profil tveganosti s področja likvidnostnega tveganja banka ugotavlja v skladu z Okvirom upravljanja ICAAP in Okvirom
upravljanja ILAAP. Ob zaključku meseca novembra 2025 je banka ponovno sodelovala pri tedenski likvidnostni vaji s
področja spremljanja likvidnosti in zagotavljanja podatkov na ravni Skupine banke kot tudi na ravni celotne Skupine.
Dnevno (tedensko) vajo likvidnosti banka izvaja letno od 2022 dalje. Poleg dnevne likvidnostne vaje banka od septembra
2023 dalje tudi tedensko poroča na ravni celotne Skupine s strani regulatorja predpisano likvidnostno poročilo. Banka
je v oktobru 2025 izvedla tudi tedensko suho vajo za načrt sanacije, ki je preizkušala celovito ukrepanje banke v izrednih
likvidnostnih razmerah.
Upravljanje likvidnosti in program upravljanja likvidnosti banka vgrajuje v vsakokratni letni načrt poslovanja banke. V
letnem načrtu poslovanja so navedene temeljne usmeritve vodenja likvidnosti banke, ki jih banka vgrajuje v dejavnosti
mesečnega načrta likvidnosti banke in v dnevno operativno izvajanje likvidnosti banke. Iz načrta so razvidni tudi tehnika
ter postopki spremljanja in nadzorovanja likvidnosti banke. Vse bistvene spremembe načrtovanih prilivov in odlivov
sredstev ter naložb banka posodobi v novi verziji načrta likvidnosti banke za tekoči mesec in preostale mesece do konca
leta.
Sektor zakladništva skladno z internimi predpisi dnevno spremlja finančne tokove, ki jih obravnava Likvidnostna
komisija, in odloča o predlagani projekciji ter pripravlja mogoče scenarije v odvisnosti od verjetnosti predvidenih
dogodkov.
Za zagotavljanje potrebne likvidnosti banka natančno in redno spremlja:
− časovni razpored tekočih in bližajočih se denarnih tokov na strani sredstev in obveznosti do virov sredstev;
− obseg pokritja potencialnih denarnih odtokov z denarnimi pritoki v določenem obdobju z dospelimi oziroma hitro
unovčljivimi sredstvi;
− obseg potencialnih denarnih odtokov, ki jih je mogoče pokriti z izposojo na medbančnem trgu;
− dostop do drugih virov sredstev na podlagi sekundarne rezerve likvidnosti;
− obseg in vzdrževanje zahtevane likvidnosti, kot jo določa regulativa.
204
Delovanje Likvidnostne komisije je opredeljeno v posebnem internem predpisu.
Banka v Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj vključuje več kazalnikov likvidnostnega tveganja, in sicer LCR in NSFR
kot ključni ter razmerje med posojili in depoziti (bruto LTD) in obdobje preživetja kot podporni metriki. Sektor
strateškega upravljanja tveganj na podlagi Izjave o nagnjenosti k prevzemanju tveganj predlaga dodatne omejitve in
interne limite strukturne in operativne likvidnosti, spremlja njihovo izpolnjevanje ter kot podlage za odločanje pripravlja
analize likvidnostne pozicije banke in usmeritve na področju upravljanja likvidnostnega tveganja.. Poleg mesečnega
merjenja in spremljanja Skupina banke na dnevni ravni spremlja tudi količnik LCR, NSFR, medbančno izpostavljenost,
odprtost valutnega tveganja ter spremlja in meri dnevni likvidnostni položaj, za katerega ima banka opredeljen tudi
minimalni dnevni znesek (limit).
Banka zagotavlja in uravnava svojo likvidnost:
− z najemom manjkajočih likvidnih sredstev na medbančnem denarnem trgu – medbančni denarni trg v Republiki
Sloveniji in pri tujih bankah v Evrosistemu v obliki nezavarovanih medbančnih posojil;
− z najetimi kreditnimi linijami pri drugih bankah;
− z najemom manjkajočih sredstev pri ECB z operacijami denarne politike Evrosistema (TLTRO, dolgi, kratki tender);
− s črpanjem kreditne linije in mejnega posojila pri Banki Slovenije;
− s pospešenim zbiranjem vezanih vlog pravnih ali fizičnih oseb pod ugodnejšimi pogoji za komitenta in
− s prodajo dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi banka razpolaga v svojem portfelju.
Banka ima oblikovan sklad primernega finančnega premoženja (vpisana maksimalna zastavna pravica na vrednostnih
papirjih, ki so na enotni listi primernega finančnega premoženja ECB v KDD in pri tujih nacionalnih centralnih bankah v
korist Banke Slovenije), kot podlago za uporabo instrumentarija ECB (črpanje sredstev ECB z operacijami denarne
politike ECB ter uporaba kreditne linije in mejnega posojila). Banka dodatno razpolaga z zadostno količino vrednostnih
papirjev, ki so prav tako primerni za uporabo instrumentarija ECB in jih lahko dodatno uvrsti v sklad primernega
finančnega premoženja, ter si tako poveča možnosti za dostop do likvidnih sredstev v primeru zaostrenih likvidnostnih
razmer. Banka lahko z dovoljenjem Banke Slovenije v sklad primernega finančnega premoženja uvrsti tudi ustrezna
bančna posojila.
7.3.1 Neizvedene finančne obveznosti in sredstva za upravljanje likvidnostnega tveganja
Spodnja preglednica povzema prikaz neizvedenih finančnih obveznosti in sredstev za upravljanje likvidnostnega
tveganja po preostalih pogodbenih rokih zapadlosti v plačilo. Vrednosti v preglednici so nediskontirane in se razlikujejo
od vrednosti v izkazu finančnega položaja, ki temelji na diskontiranih denarnih tokovih.
(v tisoč EUR)
Do 1
meseca
Od 1 do 3
mesecev
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do 5
let
Nad 5 let
Skupaj
31. december 2025
Obveznosti
Vloge bank
2.342
-
-
1.244
-
3.586
Vloge strank, ki niso banke
536.527
192.797
465.358
998.708
149
2.193.539
Krediti bank in CB
40.159
159
2.958
7.413
18.888
69.577
Krediti strank, ki niso banke
-
-
-
-
-
-
Dolžniški vrednostni papirji
-
-
1.832
117.511
99.679
219.022
Obveznosti iz najemov
29
84
283
490
356
1.242
Druge finančne obveznosti
8.863
425
1.850
-
-
11.138
Skupaj obveznosti (pričakovana
zapadlost)
587.920
193.465
472.281
1.125.366
119.072
2.498.104
Sredstva za upravljanje
likvidnostnega tveganja
(pričakovana zapadlost)
541.026
170.545
411.816
1.175.284
599.275
2.897.946
Likvidnostna vrzel
46.894
22.920
60.465
(49.918)
(480.203)
205
(v tisoč EUR)
Do 1
meseca
Od 1 do 3
mesecev
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do 5
let
Nad 5 let
Skupaj
31. december 2024
Obveznosti
Vloge bank
5.175
-
-
1.241
-
6.416
Vloge strank, ki niso banke
423.895
178.469
463.966
952.697
3.413
2.022.440
Kredit bank in CB
6.001
-
7.721
24.527
75.474
113.723
Krediti strank, ki niso banke
-
-
-
-
-
-
Dolžniški vrednostni papirji
-
-
9.250
118.500
-
127.750
Obveznosti iz najemov
26
53
238
549
-
866
Druge finančne obveznosti
7.795
963
2.125
-
-
10.883
Skupaj obveznosti
(pričakovana zapadlost)
442.892
179.485
483.300
1.097.514
78.887
2.282.078
Sredstva za upravljanje
likvidnostnega tveganja
(pričakovana zapadlost)
524.478
134.636
400.169
1.050.946
569.395
2.679.624
Likvidnostna vrzel
(81.586)
44.849
83.131
46.568
(490.508)
Banka ima razpršen portfelj kakovostnih visoko bonitetnih in likvidnih vrednostnih papirjev, primernih za zagotavljanje
sredstev za poravnavo obveznosti in pogojnih obveznosti. Likvidnostne rezerve banke, namenjene upravljanju
likvidnostnega tveganja, obsegajo gotovino in stanja na računih pri centralni banki, državne obveznice in druge
vrednostne papirje, ki so primerni za repo pogodbe s centralno banko, ter druge sekundarne vire likvidnosti v obliki
visoko likvidnih vrednostnih papirjev v portfelju banke.
Banka pri upravljanju likvidnostnega tveganja upošteva tudi drugo finančno premoženje, za katero se pričakuje, da bo
ustvarjalo denarne pritoke za poravnavo predvidenih denarnih odtokov iz finančnih obveznosti.
7.3.2 Potencialne in prevzete obveznosti
Banka upravlja likvidnostno tveganje skupaj s pričakovanimi denarnimi tokovi iz prevzetih obveznosti iz odobrenih
kreditov in potencialnih obveznosti iz finančnih garancij. Ti tokovi so razkriti v spodnji preglednici po ustreznih obdobjih
glede na pričakovana črpanja odobrenih posojil ali pričakovana unovčenja garancij in akreditivov.
(v tisoč EUR)
Do 1 meseca
Od 1 do 3
mesecev
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj
31. december 2025
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov
202.289
39.636
203.917
46.422
-
492.264
Garancije
300,654
-
-
-
-
300.654
Skupaj
502.943
39.636
203.917
46.422
-
792.918
31. december 2024
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov
170.900
41.052
161.833
70.163
-
443.948
Garancije
247.540
-
-
-
-
247.540
Skupaj
418.440
41.052
161.833
70.163
-
691.488
206
7.4 Ocenjena poštena vrednost finančnih instrumentov
7.4.1 Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
Spodnja preglednica prikazuje knjigovodske vrednosti ter poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti, ki v izkazu
finančnega položaja banke niso izkazani po pošteni vrednosti.
(v tisoč EUR)
Knjigovodska vrednost
Poštena vrednost
31. 12. 2025
31. 12. 2024
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vloge na vpogled pri
bankah
386.584
386.281
386.584
386.281
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji
232.094
251.488
218.861
233.440
Krediti bankam
11.189
18.645
11.154
18.522
Krediti strankam, ki niso banke
1.930.478
1.690.338
1.948.346
1.693.708
Druga finančna sredstva
3.808
3.570
3.808
3.570
Skupaj finančna sredstva
2.564.152
2.350.323
2.568.753
2.335.521
Finančne obveznosti
Vloge bank
3.448
6.198
3.560
6.279
Vloge strank, ki niso banke
2.186.564
2.008.715
2.189.666
2.010.848
Krediti bank, centralnih bank in strank, ki niso banke
68.781
88.622
64.275
84.633
Druge finančne obveznosti
12.380
11.749
12.380
11.749
Dolžniški vrednostni papirji
162.100
102.176
162.100
102.176
Skupaj finančne obveznosti
2.433.273
2.217.460
2.431.981
2.215.686
Spodnja preglednica prikazuje hierarhijo poštene vrednosti.
(v tisoč EUR)
Raven 1
Raven 2
Raven 3
Skupaj
31. december 2025
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vloge na vpogled pri
bankah
386.584
-
-
386.584
Dolžniški vrednostni papirji
-
216.329
2.532
218.861
Krediti bankam
-
11.154
-
11.154
Krediti strankam, ki niso banke
-
-
1.948.346
1.948.346
Druga finančna sredstva
-
3.808
-
3.808
Skupaj finančna sredstva
386.584
231.291
1.950.878
2.568.878
Finančne obveznosti
Vloge bank
-
3.560
-
3.560
Vloge strank, ki niso banke
-
2.189.666
-
2.189.666
Krediti bank, centralnih bank in strank, ki niso banke
-
64.275
-
64.275
Druge finančne obveznosti
-
12.380
-
12.380
Dolžniški vrednostni papirji
-
162.100
-
162.100
Skupaj finančne obveznosti
-
2.431.981
-
2.431.981
207
(v tisoč EUR)
Raven 1
Raven 2
Raven 3
Skupaj
31. december 2024
Finančna sredstva
Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne
vloge pri bankah
386.281
-
-
386.281
Dolžniški vrednostni papirji
-
230.908
2.532
233.440
Krediti bankam
-
18.522
-
18.522
Krediti strankam, ki niso banke
-
-
1.693.708
1.693.708
Druga finančna sredstva
-
3.570
-
3.570
Skupaj finančna sredstva
386.281
253.000
1.696.239
2.335.521
Finančne obveznosti
Vloge bank
-
6.279
-
6.279
Vloge strank, ki niso banke
-
2.010.848
-
2.010.848
Krediti bank, centralnih bank in strank, ki niso banke
-
84.633
-
84.633
Druge finančne obveznosti
-
11.749
-
11.749
Dolžniški vrednostni papirji
-
102.176
-
102.176
Skupaj finančne obveznosti
-
2.215.686
-
2.215.686
V raven 1 so uvrščena finančna sredstva, za katera se je poštena vrednost izmerila z neposrednim opazovanjem cene na
trgih za enaka finančna sredstva. V raven 2 so uvrščena finančna sredstva in finančne obveznosti, za katere se je poštena
vrednost izmerila z neposrednim opazovanjem cene na trgih za podobna finančna sredstva, v raven 3 pa so uvrščena
finančna sredstva, za katera se je poštena vrednost izmerila z uporabo neopazovanih vhodnih podatkov, ki vključujejo
predpostavke in predvidevanja.
V nadaljevanju so predstavljene poglavitne metode in predpostavke, uporabljene za oceno poštenih vrednosti finančnih
instrumentov.
7.4.1.1 Posojila in terjatve
Poštena vrednost posojil in terjatev je ocenjena kot diskontirana vrednost pričakovanih denarnih tokov. Za posojila in
terjatve brez določene pogodbene zapadlosti in tiste, pri katerih obstaja tveganje predčasnega poplačila, so pričakovana
plačila ocenjena glede na pretekle izkušnje ob upoštevanju podobnih ravni obrestnih mer in pričakovanja o gibanju
obrestnih mer. Pričakovani denarni tokovi so ocenjeni ob upoštevanju kreditnega tveganja in morebitnih znakov
oslabitve.
Za homogene kategorije so tokovi ocenjeni na portfeljski osnovi. Poštene vrednosti posojil izražajo spremembe v
kreditnem statusu izpostavljenosti in spremembe obrestnih mer v primeru nespremenljivih obrestnih mer. Glede na
dejstvo, da v banki razmeroma majhen del portfelja posojil in terjatev predstavljajo naložbe z nespremenljivo obrestno
mero, poštena vrednost posojil in terjatev ne odstopa bistveno od njihove knjigovodske vrednosti.
7.4.1.2 Vloge bank in drugih komitentov
Poštena vrednost vpoglednih vlog in vlog brez zapadlosti je enaka znesku, plačljivemu na poziv, na dan računovodskih
izkazov. Ocenjena poštena vrednost drugih depozitov temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih – z
upoštevanjem tržne obrestne mere – ki bi jih morala banka trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi, in sicer
z enako preostalo zapadlostjo. Pri oceni poštenih vrednosti ni upoštevana vrednost dolgoročnih odnosov s strankami. Z
upoštevanjem dejstva, da je večina vlog kratkoročnih z obrestnimi merami, ki so skoraj enake tržnim ali pa so vezane na
spremenljive obrestne mere, ki so tržne, poštena vrednost vlog bistveno ne odstopa od njihove knjigovodske vrednosti.
7.4.1.3 Prejeta posojila
Dolgoročni dolg banke nima tržne vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost prihodnjih
denarnih tokov – z upoštevanjem tržne obrestne mere – ki bi jih morala banka trenutno plačati za pridobitev novih
posojil s podobnimi lastnostmi in enako preostalo zapadlostjo. Z upoštevanjem dejstva, da je večina prejetih posojil
vezanih na spremenljive obrestne mere, ki so tržne, poštena vrednost posojil bistveno ne odstopa od njihove
knjigovodske vrednosti.
208
7.4.2 Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti
Finančni instrumenti v posesti za trgovanje, finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in
finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednoti prek drugega vseobsegajočega donosa, so vrednoteni po pošteni
vrednosti. Njihovo merjenje in pripoznavanje je razkrito v pojasnilu 2.2.4.
7.4.3 Hierarhija poštene vrednosti
MSRP 7 določa obvezo po razkrivanju razvrstitve meritve poštene vrednosti z uporabo hierarhije poštene vrednosti, ki
kaže pomembnost vhodnih podatkov, uporabljenih pri meritvah. Hierarhija poštene vrednosti ima naslednje ravni:
– raven 1 ─ kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti; ta raven vključuje
lastniške in dolžniške finančne instrumente, ki kotirajo na borzah, ter izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje
na borzah, kot so na primer terminske pogodbe;
– raven 2 ─ vložki poleg kotiranih cen, vključenih v ravni 1, ki so neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. kot izpeljani
iz cen) zaznavni kot sredstva ali obveznosti; ta raven vključuje izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na
OTC-trgu, trgovana posojila, izdane strukturirane dolžniške vrednostne papirje, dolžniške vrednostne papirje in lastniški
kapital; vir vhodnih podatkov, kot so krivulja donosnosti LIBOR, EURIBOR ali kreditno tveganje nasprotne stranke, sta
Bloomberg in Reuters, za lastniški kapital pa podatki, pridobljeni o zadnjih razpoložljivih transakcijah;
– raven 3 ─ vložki za sredstva ali obveznosti, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih (neupoštevani vložki); ta
raven vključuje naložbe v lastniški kapital in dolžniške instrumente ter kredite, katerih vrednost je mogoče določiti z
uporabo teoretičnih vložkov.
Ta hierarhija zahteva uporabo opaznih tržnih podatkov, kadar so na voljo. Banka pri vrednotenju – kjer je le mogoče –
uporablja tržne cene.
7.4.3.1 Finančna sredstva in obveznosti, merjeni po pošteni vrednosti
(v tisoč EUR)
Raven 1
Raven 2
Raven 3
Skupaj
31. december 2025
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
– obveznice
-
83.652
6.063
89.715
– delnice in deleži
22.260
-
7.161
29.421
Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL
– delnice in deleži
32
-
7.616
7.648
Skupaj sredstva
22.292
83.652
20.840
126.784
Finančne obveznosti, določene za merjenje po FVTPL
-
-
-
-
Skupaj obveznosti
-
-
-
-
(v tisoč EUR)
Raven 1
Raven 2
Raven 3
Skupaj
31. december 2024
Finančna sredstva, merjena po FVTOCI
– obveznice
1.460
88.094
-
89.554
– delnice in deleži
19.275
-
6.986
26.261
Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL
– delnice in deleži
35
-
7.323
7.358
Skupaj sredstva
20.770
88.094
14.309
123.173
Finančne obveznosti, določene za merjenje po FVTPL
-
-
-
-
Skupaj obveznosti
-
-
-
-
Banka je imela ob zaključku leta 2025 v lasti 2,73-odstotni delež lastniškega kapitala družbe Sava Turizem, d. d. Družba
je lastniško zaprta in ni v borzni kotizaciji. Tržna vrednost lastniškega kapitala družbe je bila za leto 2025 ocenjena z
metodo sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov (DCF).
Banka je za merjenje poštene vrednosti lastniškega deleža Save Turizma, d. d., na dan 31. decembra 2025 uporabila
ceno 2,64 evra na delnico (2024: 2,44 evra), kar je v razponu vrednosti med 2,37 evra in 2,96 evra na delnico (2024: med
209
2,13 evra in 2,80 evra). Knjigovodska vrednost naložbe je znašala 4.075 tisoč evrov, po ceni 2,64 evra na delnico (2024:
3.759 tisoč evrov, po ceni 2,44 evra na delnico).
Podlage metode sedanje vrednosti prostih denarnih tokov za leto 2025:
– Ocenjena vrednost za lastniški delež družbe Sava Turizem, d. d., je pripravljena z vidika manjšinskega lastnika.
– Metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov temelji na predpostavki delujočega podjetja, to je
podjetja, ki je usmerjeno v maksimiranje vrednosti in ki bo nadaljevalo poslovanje v dogledni prihodnosti.
– Pri postopku ocenjevanja vrednosti družbe je uporabljen na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti.
– Diskontna stopnja, opredeljena kot WACC (tehtano povprečje stroškov celotnega kapitala), je v obdobju 2025–2029
ocenjena v višini 8,6-8,7 odstotka (2024: 8,2 odstotka), dolgoročni WACC pa v višini 8,6 odstotka (2024: 7,7 odstotka).
Pri omenjenih sredstvih med letom ni bilo prehodov med ravnmi.
Gibanje sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, raven 3
(v tisoč EUR)
Delnice in
deleži,
merjeni po
FVTOCI
Delnice in
deleži,
obvezno
merjeni po
FVTPL
Obveznice,
merjene po
FVTOCI
Skupaj
Stanje 1. januarja 2025
6.986
7.323
-
14.309
Dobički, pripoznani v izkazu poslovnega izida
-
293
215
508
Dobički, pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu
175
-
(184)
(9)
Nakupi
-
-
6.273
6.273
Prodaje, zapadlosti
-
-
(241)
(241)
Stanje 31. decembra 2025
7.161
7.616
6.063
20.840
7.5 Upravljanje kapitala
Upravljanje kapitala je stalen proces določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kakovosti kapitala. V sklopu politike
upravljanja kapitala mora banka zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev,
ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (zahtevani kapital).
Banka mora poslovati tako, da v največji možni meri obvladuje tveganja, ki jim je izpostavljena, in da deluje znotraj
postavljenih omejitev oziroma limitov.
210
Spodnja preglednica povzema sestavine kapitala, kapitalske zahteve in količnike kapitalske ustreznosti.
(v tisoč EUR)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Vplačani kapitalski instrumenti
16.188
16.188
Vplačani presežek kapitala
20.023
20.023
Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala
(26.007)
(26.007)
Zadržani dobiček preteklih let
79.801
79.777
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
2.189
(182)
Druge rezerve
177.421
177.421
Prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi bonitetnih filtrov
(129)
(125)
Neopredmetena sredstva
(5.344)
(2.255)
Odložene terjatve za davek
(3.940)
(1.792)
Ostale prilagoditve
-
-
Drugi odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala
(11)
(730)
Navadni lastniški temeljni kapital
260.191
262.318
Temeljni kapital
260.191
262.318
Podrejeni dolgovi
-
-
Dodatni kapital
59.491
50.000
Kapital
319.682
312.318
Kapitalske zahteve za kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke
138.106
119.935
Od tega kapitalske zahteve po kategorijah izpostavljenosti:
– izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank
663
664
– izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni države
496
538
– izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja
208
228
– izpostavljenosti do institucij
662
925
– izpostavljenosti do podjetij
35.726
38.436
– izpostavljenosti na drobno
48.463
42.853
– izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine in ADC
39.761
9.334
– neplačane izpostavljenosti
3.503
2.492
– postavke, povezane z zelo visokim tveganjem
0
18.084
– kolektivni naložbeni podjemi (KNP)
408
399
– podrejeni dolg
242
-
– lastniški kapital
3.970
2.823
– druge postavke
4.004
3.159
Kapitalske zahteve za tržno tveganje
-
-
Kapitalska zahteva za operativno tveganje
9.754
14.987
Skupaj kapitalske zahteve
147.860
134.922
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala
14,08 %
15,55 %*
Količnik temeljnega kapitala
14,08 %
15,55 %*
Količnik skupnega kapitala
17,30 %
18,52 %*
*
Popravek podatkov za leto 2024 zaradi vključitve dobička v regulatorni kapital 31.12.2024 - sklep skupščine 17.3.2025
Kapitalska struktura banke je bila v letu 2024 sestavljena tudi iz podrejenega dolga, ki je bil izdan ločeno z dvema
pogodbama v višini 20 milijonov evrov in 30 milijonov evrov ter je predstavljal dodatni kapital banke. V letu 2025 smo
ta sredstva vrnili in kapitalsko strukturo okrepili z na mednarodnem trgu izdano podrejeno obveznico v nominalni
vrednosti 60 mio EUR. Obveznica ima dospelost 16. 10. 2035 leta z možnostjo predčasnega odpoklica po 16. 10. 2030.
Obresti na glavnico se obračunavajo po obrestni meri 6,75 % letno.
Banka nima neporavnanih transakcij v trgovalni in bančni knjigi, zato ne izračunava kapitalske zahteve za tveganje
poravnave. V svojem portfelju nima blaga, s katerim trguje, zato ne izračunava kapitalske zahteve za tveganje
spremembe cen blaga. Ker skupna neto pozicija v tujih valutah ne presega 2 odstotkov kapitala banke, banki ni treba
izračunavati kapitalske zahteve za valutno tveganje. Banka tudi nima kapitalskih zahtev za velike izpostavljenosti, ki
presegajo omejitve iz členov 395 do 401 Uredbe CRR.