Ste se kdaj vprašali, koliko denarja izgubim zaradi inflacije?
Inflacija pomeni, da se splošna raven cen s časom zvišuje, zato ista količina denarja lahko kupi vedno manj dobrin. Ključen pojem pri razumevanju vpliva inflacije na vaše prihranke je realna obrestna mera. Nominalna obrestna mera, določena na računu ali depozitu, predstavlja obresti, ki jih banka izplača. Sama po sebi sicer ne pove veliko, dokler je ne primerjamo z inflacijo. Če je na primer nominalna obrestna mera* 3 % in inflacija 5 %, je realni učinek na kupno moč sredstev negativen in sicer približno – 2 %. To pomeni, da denar realno izgublja svojo vrednost. Konkretno to pomeni, da če imate na računu 10.000 EUR ob letni inflaciji 5 %, boste po enem letu lahko kupili za približno 500 EUR manj dobrin kot leto prej. Ali se splača ta denar vezati v depozit? Odgovor je ja. Namreč, če ta isti znesek vežete na depozit s 3-odstotno letno obrestno mero, se realna izguba zmanjša na približno 2 %, s čimer omejite izgubo vrednosti denarja.
Pri odločanju, kam z denarjem, vam lahko pomaga trikotnik odločanja, ki povezuje likvidnost, obrestovanje in diverzifikacijo sredstev.
Najprej je smiselno poskrbeti za likvidnost – to je denar, ki je vedno in takoj dostopen na računu, za pokrivanje približno treh do šestih mesecev življenjskih stroškov. Njegova vloga je varnostna mreža.
Ko je ta osnova postavljena, ima presežek sredstev nalogo obrestovanja – smiselno ga je preusmeriti na varčevalni račun ali vezati na depozit, kar vsaj delno ublaži vpliv inflacije.
Za bolj dolgoročne cilje pa lahko nadaljujete z diverzifikacijo sredstev – presežna sredstva razpršite v naložbe.
Razlika med osebnim računom, depozitom in varčevanjem oz. drugimi naložbami se kaže predvsem v dostopnosti sredstev in v obrestni meri. Osebni račun je nepogrešljiv, ko vam je ključen takojšen dostop do denarnih sredstev, za tekoče izdatke in nujne stroške, vendar praviloma prinaša zelo nizko ali ničelno obrestovanje. Depozit pride do izraza pri presežnih sredstvih, ki jih nekaj časa ne boste potrebovali, saj fiksna vezava za dlje časa pomeni običajno višjo obrestno mero, a predvidljiv donos – informativni izračun lahko hitro preverite na spletni strani o klasičnih depozitih. Varčevalni račun pa pogosto predstavlja vmesno rešitev, kjer del sredstev ostane razmeroma dostopen, hkrati pa tudi obrestovan. Denarna sredstva je običajno bolj učinkovito razpršiti po ročnostih in enkrat letno oz. po potrebi pregledati in prilagoditi varčevalni načrt.
Grafični prikaz vpliva 5-odstotne inflacije na realno vrednost privarčevanih sredstev pri različnih oblikah varčevanj**
