Izberite enostavno brezpapirno poslovanje in si zagotovite pregled nad prejetimi e-računi in njihovim arhivom.
E-račun
- Račun, poravnan s klikom ali dvema.
- Temeljit pregled nad prejetimi in izdanimi računi.
- Brezpapirno poslovanje.
E-račun je namenjen fizičnim osebam, ki poleg osebnega računa uporabljajo tudi spletno banko Link
- Izdan je v skladu z zakonskimi predpisi in je enakovreden klasičnemu papirnatemu računu ter prijazen do okolja,
- vstop v sistem je mogoč preko spletne banke Link,
- na podlagi prejetega e-računa se UPN naloge pripravi samodejno, kar prihrani čas in zmanjša možnost za napake ročnega vnosa podatkov, saj plačnik nalog samo potrdi ter
- zagotavlja pregled nad prejetimi in poslanimi računi ter njihovimi statusi, prav tako arhivom.
Prejem e-računov je za komitente Gorenjske banke brezplačen.
Dokumentacija
POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
E-račun Gorenjske banke je storitev, ki jo lahko uporabljajo:
- podjetja, in sicer kot izdajatelji e-računov, v kolikor so uporabniki elektronskega bančništva, saj jim mora, da bi bili v vlogi izdajatelja e-računov, računovodska aplikacija omogočati formiranje računov v predpisani elektronski obliki, in
- fizične osebe, ki morajo poleg osebnega računa uporabljati tudi spletno banko Link.
Poleg osebnega računa je treba uporabljati tudi spletno banko Link.
Uporabnik spletne banke Link lahko storitev naroči takoj, in sicer preko zavihka "e-račun". V nasprotnem se je na e-račun mogoče naročiti preko tiskane vloge, ki je na voljo na spletni strani, v poslovalnicah Gorenjske banke in pri izdajatelju. Vloge sprejemamo v poslovalnicah Gorenjske banke, vendar je treba sočasno z e-računi pričeti tudi z uporabo spletne banke Link.
E-račun je možno naročiti tudi v partnerjevem imenu, saj je treba v vlogi za e-račun navesti ID referenco izdajatelja (številka naročniškega razmerja oziroma številka partnerja), objavljeno na spletni strani izdajatelja (navodilo za prijavo na prejemanje e-računov).
Nekateri izdajatelji računov predvidevajo prehodno obdobje, ko hkrati z e-računi pošiljajo tudi papirnate račune, vendar načeloma velja dogovor, da se stranka ob naročilu e-računa strinja z ukinitvijo pošiljanja papirnatih računov. Eden ključnih smislov e-računa je prav zmanjšanje porabe papirja.
Prvi e-račun v spletno banko praviloma prispe naslednji mesec po uspešno oddani vlogi za e-račun. V kolikor je prijava za e-račun oddana 5. v mesecu, izdajatelj pa račune izdaja okoli 8. v mesecu, tekoči račun še ne bo poslan v e-obliki, temveč papirnati. Obveščanja o začetku prejemanja e-računov v Gorenjski banki sicer ne izvajamo, obvestimo pa stranko, če njena vloga iz kakršnegakoli razloga ni sprejeta.
V tem primeru se plačilo še vedno izvaja z direktno obremenitvijo, le da račun ne prihaja več v papirnati obliki, temveč v e-obliki direktno v spletno banko Link. V kolikor stranka računa ne želi več plačevati z direktno obremenitvijo, pa je treba storitev ukiniti pri banki (lahko tudi preko spletne banke Link). Od takrat dalje se e-računi plačujejo preko spletne banke Link in ne več z direktno obremenitvijo računa.
Potrebna je prijava prejemnika, saj mora izdajatelj e-računa od prejemnika prejeti soglasje, vendar oblika tega ni predpisana.
Vsi tehnični napotki za plačilo e-računa so predstavljeni v spletni banki Link, in sicer v zavihku "e-račun", podzavihek "pomoč". Podrobnejše informacije je mogoče dobiti tudi pri osebnem bančnem skrbniku ali pri tehničnih skrbnikih, dosegljivih na telefonski številki (04) 20 84 312.
- Da lahko prejemnik ugotovi, ali je račun resnično poslal izdajatelj računa, mora biti zagotovljena avtentičnost izvirnika računa.
- Iz elektronskega sporočila morata biti razvidna čas in kraj odpošiljanja ter prejemanja računa.
- Zagotovljena mora biti integriteta računa, in sicer na način, da uporabljena tehnologija ter postopki v zadostni meri omogočajo spremembo podatkov na računu.
- Izdan e-račun mora biti elektronsko podpisan.
Izdajanje in prejemanje e-računov urejajo Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP), Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot), Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) ter Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (ZVDAGA).
