Preprečite goljufom dostop do svoje mobilne in spletne banke

Zavedajte se, da banke ali hranilnice nikoli od vas ne bodo zahtevale, da vnašate svoje prijavne podatke ali podatke o svojih bančnih računih v spletne povezave, poslane prek elektronskih ali SMS sporočil.

• Prvi znak, da z vami ne komunicira banka, je elektronsko ali SMS sporočilo, ki od vas zahteva, da vnesete svoje uporabniško ime in geslo ali podatke o vaših bančnih karticah v spletne povezave do aplikacij, ki lahko včasih izgledajo zelo podobne vaši spletni ali mobilni banki.
• Na povezavo v takšnem sporočilu nikakor ne kliknite in sporočilo takoj izbrišite.
• Če ste v lažno spletno banko morebiti že vnesli svoje identifikacijske podatke, nemudoma kontaktirajte kontaktni center banke ali svojega osebnega bančnika.
• Če opazite transakcije, ki jih niste opravili, o tem takoj obvestite svojo banko ali hranilnico.
• O morebitni zlorabi takoj obvestite policijo, banko ali hranilnico; incident pa prijavite na SI-CERT.

Goljufi vas pokličejo

1. Kraje denarja iz spletne ali mobilne banke se v veliki večini pričnejo s telefonskim klicem osebe, ki se predstavi kot strokovnjak v finančnem oddelku.
2. Po prijaznem uvodu vam klicatelj sporoči, da imate denarna sredstva v kripto denarnici, ki jih je treba odblokirati in nakazati na vaš račun. Da pa se to lahko zgodi, »strokovnjak« potrebuje dostop do vašega računalnika ali telefona. Prepričati vas bo želel, da na svoj računalnik ali telefon sami namestite aplikacijo za oddaljen dostop do svoje naprave.
3. Če boste aplikacijo res namestili, bodo goljufi brez vaše vednosti prevzeli nadzor nad vašo napravo in opravili nakazila denarja z vašega računa na drug račun ali kripto menjalnico.

Kako ravnati:

• Če ste škodljivo aplikacijo prenesli, jo odprli in ji dodelili pravice za dostop do vašega telefona, svetujemo, da svoj telefon zaženete v varnem načinu in zlonamerno aplikacijo odstranite.
• V kolikor prejmete tak klic, klic nemudoma prekinite.

Goljufi razvijejo zlonamerno aplikacijo

1. Novejše in naprednejše metode kraje denarja iz spletne ali mobilne banke se oddaljujejo od vzpostavljanja neposrednega fizičnega stika z žrtvami. Naprednejše in finančno bolj podprte hekerske skupine same razvijejo mobilno aplikacijo, ki jo nato objavijo v trgovini z aplikacijami (Google Play, App Store).
2. Ko si takšno aplikacijo namestimo, ta povečini nemudoma zahteva obširna sistemska pooblastila, med drugim tudi pravice za uporabo storitev dostopnosti (ang. accessibility service), telefon pa nas po namestitvi prične nagovarjati k menjavi gesel ali umiku nekaterih varnostnih elementov (npr. biometrična avtentikacija).
3. Aplikacija s temi pravicami pridobi možnost upravljanja z napravo, se lahko oboroži z beležnikom vnosov (ti. keylogger), ki spremlja našo aktivnost na napravi toliko časa, da pridobi potrebna gesla.
4. Po pridobljenih potrebnih dostopnih geslih aplikacija nato brez naše vednosti namesti še dodatno aplikacijo, ki služi za oddaljen dostop do naprave (Anydesk, Teamviewer, ipd.).
5. Goljufi tako lahko brez vaše vednosti prevzamejo nadzor nad vašo napravo in opravijo nakazila denarja z vašega računa na drug račun ali kripto menjalnico, najpogosteje v nočnem času, ko pričakujejo, da večina žrtev ne spremlja obvestil na napravi.

Kako ravnati:

• Če ste škodljivo aplikacijo prenesli, jo odprli in ji dodelili pravice za dostop do vašega telefona, svetujemo, da svoj telefon zaženete v varnem načinu in zlonamerno aplikacijo odstranite.
• Seznam identificiranih zlonamernih aplikacij in podrobnejši opis napada je objavljen na spletnem mestu Varni na internetu (link).

Goljufi v svojih prizadevanjih, da pridejo do vaših podatkov in z njimi do vašega denarja, uporabljajo številne metode in pristope:

• Kraja podatkov z uporabo metod socialnega inženiringa, kot npr. phishing (link)
• Nagovarjanje v imenu znanega in zaupanja vrednega podjetja
• Uporaba programov umetne inteligence za pripravo visoko lokaliziranih in personaliziranih sporočil ter obsežnejših napadov
• Grajenje zaupanja skozi intenzivno komuniciranje z žrtvijo prek različnih kanalov s ciljem zmanjšati nezaupanje, kjer izstopajo predvsem kripto investicijske prevare, kjer za prepričljivejšo krinko organizirajo tudi spletne seminarje, video navodila, zaprte podporne skupine in podobno
• Uporaba spletnih oglasov, ki vodijo v lažne spletne trgovine, phishing spletna mesta in kripto prevare
• Nagovarjanje prek zasebnih sporočil, ki pod pretvezo “preverjanja podatkov”, “potrjevanja transakcij” ipd. želijo izvabiti podatke za dostop do elektronske banke in podatke kreditne kartice (t. i. smishing).